Del XVI.

1. Ne veseli se vu sinih nepobožneh ako se povekšavaju niti se ne raduj nad njimi ako straha Božjega ni vu njih.
2. Ne zanašaj se na živlenje njihovo i ne glej na dela njihova.
3. Ar bolši je jeden koj se Boga boji kak jezero nepobožneh sinov.
4. I bolše je prez sinov vumreti kak nepobožne sine ostaviti.
5. Od jednoga razumnoga bude se naselil orsag, pokolenje pako nepobožneh bude zapuščeno.
6. Vnoga takoveh je videlo oko moje, ali vnogo več takoveh je čulo vuho moje,
7. vu spraviščah grešnikov bude se ogenj vužgal i med narodi bude se srditost ražarila.
8. Starinski golijati nesu prosili za grehe svoje, zanašajuči se na moči svoje jesu skončani.
9. (Bog) ni otprostil onem pri kojeh Lot putnik je bil i preklel je nje zaradi njihoveh prevzetneh rečih.
10. On je prez smiluvanja ves narod pogubil koji se vu grehih svojeh jesu izvišavali.
11. Kak takaj šesto jezer pešcov koji se skup zebrali jesu vu tvrdokornosti srca svojega i ako bi bil samo jeden med njimi tvrdokoren, bi bilo čudo da bi bil prost ostal.
12. Ar milosrdnost i srditost jesu z njim. On se pusti isprositi, ali takaj srditost razleva,
13. kak velika je milosrdnost njegova, tak veliko je kaštiganje njegovo, on človeka poleg delih njegoveh sudi.
14. Grešnik ne bude z krivicum pobegnul i zanašanje milosrdnosti činečega ne bude prez naplačanja.
15. Vsaka milosrdnost pripravi mesto vsakomu poleg zasluženja del njegoveh i poleg razumnosti z kojum je kakti putnik živel.
16. Ne reci: „Skril se budem pred Bogom i iz visokoga gdo na me misli?
17. Med vnožinum puka ne budem spoznan ar kaj sem ja med tulikemi stvorjenji?“
18. Nut, Nebesa i Nebesih nebesa, prepast i vsa Zemlja i vsa koja su vu njoj budu se pred nazočnostjum njegovum gibala,
19. takaj gore i brežanjki i temelji zemlje budu se od straha gibali kada Bog na nje pogledal bude.
20. I vu vseh oveh je nečutljivo srce, (Bog) pako vsako srce spozna,
21. gdo razme pute njegove i viher kojega takaj ni videlo oko človečansko?
22. Ar najviše del njegoveh je skrito, dela pako pravice njegove gdo bude nazvestil? Ali gdo je bude podnesel? Ar opsuđenje (Božje) je daleko proč od nekojeh (mislih) i ispitavanje vseh stvarih bude na den skončanja.
23. Nerazumni prazne stvari misli, nespametni pako i bludeči misli bedaste stvari.
24. Posluhni mene, sinko, i vuči se navuk razumnosti i pazi z srcem tvojem na reči moje.
25. I budem ti vu pravednosti podvučenje dal i budem vsa preiskal koja k tomu potrebna jesu da bi mudrost povedal i pazi na reči moje vu srcu tvojem i budem z pravem duhom čuda povedal koja je Bog od početka v delih svojeh videti dal i budem tebe vučil njega vu istini spoznati.
26. Bog je od početka vsa dela svoja vu mudrosti stvoril i pri stvarjanju njihovem razdelke njihove i med ovemi najosebujneše po želah njihoveh je razlučil.
27. On je zanaveke opravkom njihovem lepotu pridal, ona nikaj ne potrebuju niti se ne vtrudiju i od opravkov svojeh ne prestajeju.
28. Nigdo naj ne trapi bližnjega svojega naveke.
29. Ne budi neveruvljiv reči njegovoj.
30. Zatem je Bog na Zemlju pogledal i nju z dobrotami svojemi napunil.
31. Duša vsako[ga] živoga nazveščala je pred licem svojem i vu nju opet se oni povrnuli budu.