Del XVIII.

1. Koj naveke žive, je vsa skup stvoril. Sam Bog bude opravičen i ostaje naveke neobladani kralj.
2. Gdo je moguč dela njegova dopovedati?
3. Ar gdo bude njegova velika čuda zveđal?
4. Moč pako velikoče njegove gdo bude izgovoril? Ali gdo se bude vlotil milosrdnost njegovu dopovedati?
5. Ni moči pomenjšati niti kaj priložiti niti poprijeti njegova velika čuda.
6. Kada bude človek (to zveđanje) dokončal, onda bude začel i kada bude prestal (od prezadevanja svojega), onda bude vu sponjah.
7. Kaj je človek i k čemu je hasnovit i kaj more on dobroga ali zla (Bogu) činiti?
8. Broj dnevov človečanskeh, ako vnogo sto let, kakti kaplja proti morju i kakti zrno peska, tak mala jesu njihova (ljudih) leta proti vekivečnosti.
9. Zato ima Bog potrplenje z njimi i zleva zvrhu njih milosrdnost svoju.
10. Videl je da prevzetnost srca njihovoga je zločesta i spoznal je da spačenje njihovo je hmanje.
11. Zato je obilno smilenje njim podeljil i pokazal njim put pravednosti.
12. Smiluvanje človeka je lestor proti bližnjemu svojemu, smiluvanje pako Božje je zvrhu vsega mesa.
13. Koj se smiluje, navuča i podvuča kakti pastir čredu svoju.
14. On se smiluje zvrhu onoga koj navuk smiluvanja prijemlje i koj se pašči zapovedi njegove ispuniti.
15. Sinko, ako komu dobro činiš, ne morguj pri tom i kada goder daš, ne turobi z žalnum rečjum.
16. Ne li rosa prehladi žara? Tak takaj vsaka (dobra) reč je bolša kak dar.
17. Nut ne li (dobra) reč zvrhu dobroga dara ali obodvoje je pri človeku opravičenomu.
18. Bedak oštro oponaša i dar nevljudneh čini povehnjene oči.
19. Pred sudom pripravi si pravicu i predi nego govoriš, vuči se.
20. Pred mlahavočum vzemi vračtvo i pred sudom samoga sebe ispitaj i najdeš vu nazočnosti božanskoj smiluvanje.
21. Pred mlahavostjum ponizi se i ob vremenu betega pokaži tvoje (dobro) zadržavanje.
22. Naj te nikaj ne preči zmir moliti i ne sramuj se tja do smrti opravičuvat se ar plača Božja naveke ostaje.
23. Pred molitvum pripravi dušu tvoju i ne budi kakti človek koj skušava Boga.
24. Zmisli se na srditost, den skončanja i na vreme kada bude Bog vsakomu povrnul poleg onoga kak je pred njim živel.
25. Vu vremenu obilnosti spomeni se na siromaštvo i pri bogatstvu na potreboče siromaštva.
26. Od jutra do večera premenja se vreme i vsa ova pred očmi Božjemi hitro bivaju.
27. Človek muder bude se pred vsemi bojal i vu dnevih grehot bude se od lenosti čuval.
28. Vsaki razumen spoznaje mudrost i hvali onoga koj ju je našel.
29. Razumni vu rečih jesu takaj mudro delali i razmeli su istinu i pravicu ter su kakti dežđ izlevali prirečja i sude.
30. Za poželenji tvojemi ne hodi i od volje tvoje odvrni se.
31. Ako ispuniš želje duše tvoje, bude ona tebe neprijatelom tvojem na obraduvanje činila.
32. Ne veseli se niti vu vnožinah niti vu maleh ar se pri njih po gustom greši.
33. Ne postani siromak po tom da bi z činžom na posudbu vzete peneze na goščenja potrošil kada nikaj v mošnji nimaš ar ti budeš živlenje tvoje slabo opskrbel.