Rekonstrukcija Kristijanovićeve Biblije

Knjiga šoltarov

Šoltar LVI.

K koncu

  1. Ne skončaj, Davidu k napisku znamenja kad je pred Saulom v duplje pobegel (1Knjig kralj 22,1; 24,4)

LVI.

  1. Smiluj se meni, o, Bože! Smiluj se meni ar se duša moja na te zanaša. Pod sencum perutih tvojeh budem se ufal doklam hudobnost prejde.
  2. Kričal budem k Bogu višnjemu, k Bogu koj mi je dobro činil.
  3. Poslal je (pomoč) iz Nebes ter me je oslobodil i potlačitele moje spravil je v opšanost. Skazal je Bog milosrdnost svoju i istinu svoju.

5.*Žid. r. 5. I otel je dušu moju zmed mladeh oroslanov (med kojemi) spal sem ves prestrašen. Zubi sinov človečjeh jesu kakti oružje i strelice i jezik njihov kakti ošter meč.

  1. Podigni se, o, Bože, zvrhu Nebes i (pokaži) odičenost tvoju po celoj Zemlji.
  2. Nastavljali su nogam mojem zanjke i pregibali su dušu moju. Iskopali su pred licem mojem jamu, ali su sami vu nju opali.
  3. Pripravno je srce moje, o, Bože, pripravno je srce moje, pojil i tebi hvalu speval budem.
  4. Zdigni se, dika moja, zdigni se, šoltarnica i citara, budem zaran jutra vstal.
  5. Hvalil te budem, Gospone, med puki i hvalu ti speval budem med narodi.
  6. Ar velikoča milosrdnosti tvoje dosiže tja do Nebes i istina tvoja tja do oblakov.
  7. Podigni se, Bože, zvrhu Nebes (i) pokaži diku tvoju po vsem svetu!

Objašnjenje