Knjiga Prirečjah — Del III.

Moj sinko, ne spozabi se iz mojega Zakona i tvoje srce naj opčuva moje zapovedi
ar vnoge dane, leta živlenja i mir budu tebi doprinesle.
Milosrdnost i istina naj ne zapusti tebe! Obveži nje okolo svojega vrata i nje zapiši na tablah tvojega srca^*
i budeš prijeten i dobroga držanja pred Bogom i ljudmi.^*
Zaufaj se vu Gospona iz celoga tvojega srca i ne zanašaj se na svoju razumnost.^*
Na vseh tvojeh putih misli na njega i on bude ravnal tvoje koračaje.^*
Ne budi sam sebi muder, boj se Boga i habaj se zla!^* Rim 12,16.
Ar to bude tvojemu pupku zdravje i tvojem kostjam vlaga.^*
Poštuj Gospona z tvojem imetkom i daj njemu prviče od vseh tvojeh zemlje plodov^*
i tvoji škednji budu se napunili z obilnostjum i preše od vina preobiljuvale.
Moj sinko, ne zametavaj Gosponovo strahuvanje i ne pogubi srce kada se od njega pokaruješ. Žid 12,5.
Ar koga Gospon ljubi, toga strahuje i kakti otec ima nad njim svoju dopadnost.
Blažen človek koj najde mudrost i z razumnostjum obiljuje.
Njejin dobiček je boljši nego trgovina z srebrom i njejin plod je boljši nego najplemeniteše i čisteše zlato.
Ona je vekše cene nego vse bogatstvo^* i vse kaj se more zaželjeti, ne more se k njoj prispodobiti.
Vu njejinoj desnici je dugo živlenje, a vu njejinoj levici bogatstvo i dika.^*
Njejini puti jesu lepi puti i vse njejine steze jesu mirovne.^*
Onem koji nju poprijemlju, je ona živlenja drevo i koj nju obdrži, je blažen.^*
Gospon je z mudrostjum vtemeljil Zemlju i z razumnostjum je vtvrdil Nebesa.^*
Po njegvoj mudrosti jesu se zrinuli glubljinski^* i napojeni oblaki dole rosiju.
Moj sinko, naj ne izbegneju ova^* ispred očih tvojeh, čuvaj Zakon i tolnač^*
i to bude tvojoj duši živlenje, a tvojemu grkljanjku prijetnost doprineslo.^*
Onda budeš zaufano hodil po svojem putu i tvoja noga ne bude se popikavala;
ako budeš spal, ne budeš se bojal, ti budeš počival i tvoj senj bude sladek.^*
Ne boj se da bi tebe kaj naglo splašilo ali da bi hudobneh silovitost na te navalila^*
ar Gospon bude na tvojoj strani i bude čuval tvoje noge da se ne vloviš.
Onomu koj more, ne brani da dobro čini, ako ti moreš, takaj sam včini dobro!
Ne reči svojemu prijatelu: „Othađaj i povrni se, sutra ti dam!“, ako taki moreš dati.
Ne misli svojemu bližnjemu zlo včiniti kada on svoje ufanje vu te postavlja.
Ne svadi se z nikakvem človekom prez zroka kada on tebi nikaj zla ni včinil.
Krivičnomu človeku ne budi nenaviden,^* niti ne nasleduj njegve pute, Šolt 36,1,
ar vsaki osmehavec^* je Gosponu oduren, z priprostem pako razgovarja se.^*
Siromaštvo vu hiži nepobožnjaka je od Gospona, prebivališča pako pravičneh budu blagoslovljena.^*
On se osmehava iz osmehavcov, a krotkem^* podeljuje milošču.
Mudri budu ladali diku, bedakov pako izvišenje je sramota.

Objašnjenje

*
Imaj nje svevdilj pred očmi i nje gliboko zasadi. ↩︎
*
Tebi se bude pred Bogom i ljudmi dobro godilo, ali ti budeš pred Bogom i ljudmi našel milošču i dobru sreču. ↩︎
*
Zaufaj se zevsema vu mudroga Gospona, a ne vu svoju razumnost. Budi anda pred vsem ponizen! Poniznost, veli sveti Bazilijuš, je neizgrabljivi kinč vseh krepostih i z kem menje človek do sebe drži, z tem bolje ufa se vu Boga. ↩︎
*
Človek koj ima Boga pred svojemi očmi more s Davidom reči: „Gospon ravna mene i meni ne bude nikaj menjkalo.“ Šolt 22,1. ↩︎
*
Naj ne bude tvoja mudrost, nego mudrost koja stoji vu Božjem strahu naj bude naredba vseh tvojeh činov. ↩︎
*
To bude tebi na zdravje tela i tvoje kosti budu pune mozga.To bude tvojoj duši i tvojemu telu dobro godilo. Viđ. Job 21,24. Mudrost zavuzda telovna poželjenja: po tom raste moč i krepost duše i tela, koje pohotnosti više ali menje zatiraju, ostane zdravo. ↩︎
*
Ispuni vu opčinskom vse vere dužnosti ar ovo je početek i temelj mudrosti (skrovn. viđ. 1,7). Dari prvičev jesu bili vere dužnosti. Viđ. Moj 23,49; Moj 12,26. Mudrost preporuča se pod razlučnemi membami. ↩︎
*
Z zlatom, srebrom i dragem kamenjem moreju se vremenita, prehađajuča dobra priskrbeti; mudrost nam pribavlja vekivečna, nepremenljiva. ↩︎
*
Mudrost podeljuje z obodvemi rukami takaj vremenita dobra. Viđ. Cirkv 2,1–3. ↩︎
*
Puti koje mudrost kaže vodiju k povoljnomu, k mirovnomu živlenju. ↩︎
*
Spodobno drevu živlenja vu Raju (1Moj 2,9; 3,29) podeljuje ona zdravje i nevmrtelnost. ↩︎
*
Išči mudrost ar je ona tak osebujna da istom Bog je po njoj Nebo i Zemlju stvoril. ↩︎
*
Jesu na početku vode nastale. ↩︎
*
To je: navuki. ↩︎
*
Razbornost i opaznost. ↩︎
*
I tvoje reči budu vsem povoljne. ↩︎
*
Ti se budeš vu zaufanju na Božansku obrambu vlegel i vu naručaju božanske previdnosti slatko počival. ↩︎
*
Mudri mirno zaspi i pokojno počiva, on se takaj vu pogibelneh vremenah ne boji od silovitoga navalenja hudobneh. ↩︎
*
Ne budi njemu nenaviden! Ar akoprem je on na ovem svetu srečen, po smrti bude sud. V. Šolt 36,14; dole niže 24,19.20. Da bi Bog, veli sveti Ivan Zlatovusti, na ovem svetu vse malovredne kaštiguval, nigdo se ne bi ufal vu buduče živlenje pokehdob več na ovem svetu dobiva se naplačenje. Zato on vekšu stran malovredneh ne kaštiguje vu ovem živlenju. ↩︎
*
To su vu opčinskom vsi hmanji koji, akoprem ne z rečmi, tak vendar z činmi zametavaju i osmehavaju Božanske navuke. ↩︎
*
On z pobožnemi ophađa, on nje ljubi. On je pobožneh prijatel. ↩︎
*
Vu hiži nepobožnjakov je prokletstvo Gosponovo. Akoprem nepobožnjak ima bogatstvo, tak je vendar siromak vu prispodablanju z pravičnem kojemu Bog podeljuje ne samo potrebna, nego njemu takaj nebeske dare pošilja. ↩︎
*
Poniznem. ↩︎