Šoltar XLVII.

1. Šoltar koj se na drugi dan tjedna od sinov Koreovih popeval

XLVII.

2. Velik je Gospon i vse hvale vreden v varašu Boga našega, na njegovoj sveti gori.
3. Vugodno namestenje gore Sion razveseluje celu zemlju, na polnočni strani je varaš velikoga kralja.
4. Bog bude v hižah njegoveh spoznavan kad ga branil bude.
5. Ar nut kralji Zemlje su se zebrali ter su se skupa zjedinili.
6. Kada su videli, osupnuli su se, zburkali i prestrašili.
7. Trepetanje je nje pograbilo i boli kakti rodeče.
8. Z žestokem vihrom budeš ladje^*To je: na velikem morju. Tarziša razbil.
9. Kak goder smo čuli, tak smo videli vu varašu Gospona šeregov, vu varašu Boga našega, Bog ga je naveke vtvrdil.
10. Prijeli smo, Bože, milosrdnost tvoju v sredini cirkve tvoje.
11. Kak goder ime tvoje, o, Bože, tak se takaj hvala tvoja širi tja do kraja zemlje, desnica tvoja je puna pravice.
12. Gora Sion naj se veseli i kčere Jude naj se zbog sudov tvojeh, Gospone, raduju!
13. Obidite Siona, obrnite njega, prebrojte kule njegove!
14. Položete srca vaša vu tvrđave njegove i razdeljite hiže njegove da budete prihodnomu rodu pripovedati mogli
15. da ov Bog je naveke i na veke vekov naš Bog, on sam bude zvrhu nas vekoma kraljuval.

Objašnjenje

• *
  To je: na velikem morju. ↩︎