Del XLVI.

1. Ježuš Nave (to je Jozue), jak vu boju, naslednik Mojžešev vu prorokih, koj je bil po imenu svojem velik,
2. najvekši vu tom da je izebrane Boga oslobodil, neprijatele koji se podignuli jesu obladal da bi prijel odvečtvo Izraela.
3. Kakovu diku je zadobil kada je ruke svoje podigaval i meča proti varaša pretezal?
4. Gdo se je pred njim tak suprotstavil? Ar sam Gospon je njemu neprijatele vu ruke predal.
5. Je li ni po srditosti njegovi Sunce vstanovljeno bilo i jeden dan bil je dug za dva druga?
6. Zazval je Višnjega i najmočnešega kada su ga neprijateli od vseh stran opstirali i poslušal je njega veliki i sveti Bog da su kruto jaki kameni tuče padali.
7. Nadskok je bil včinjen proti narodom neprijatelskem i suprotivnike koji su nadol išli potukel
8. da bi spoznali narodi moč njegovu kajti proti Bogu vojuvati ni lehko. On je zmir za Vsamogučem hodil
9. i vu dnevih Mojžeša včinil je milosrdnost on sam i Kaleb, sin Jefonov, stali su neprijatelu suproti i ljudstvo od grehov zdržali i hmanje mrmranje vtišili.
10. Ovi dva, koji su sami zmed šesto jezer pešcov opčuvani bili, jesu izebrani bili nje vu Obečanu zemlju peljati, vu zemlju koja mleko i medtoči.
11. I dal je Gospon Kalebu istomu jakost i tja do starosti ostala je njemu moč da je gore išel na visoko mesto zemlje koju je seme njegovo za odvečtvo dobilo
12. da bi vsi sini izraelski videli kak dobro je Bogu svetomu pokornomu biti.
13. Takaj su suci bili vsaki po imenu svojem, kojeh srce ni bilo spačeno, koji takaj od Gospona nesu odstupili
14. da bude spomenek njihov vu blagoslovu i kosti njihove naj se iz pokopalščih njihoveh zelene
15. i ime njihovo naj ostane naveke i dika ljudih sveteh naj nad sinmi njihovemi ostane.
16. Samuel, prorok Gosponov, od Boga Gospona svojega ljubljen, ponovil je ladanje ter je poglavare med ljudstvom svojem (z oljem svetem) namazal.
17. On je čete poleg zapovedi Gosponove sudil i Bog se je na Jakopa zaradi njega dobrotivno ogledal i vu veri svojoj bil je iskušan prorok.
18. I znajđenje bil vu rečih svojeh veren ar videl je Boga svetlosti
19. i zazval je Vsamogučega Gospona med alduvanjem janjca prez znamenjke kada su njega vu okrug stoječi neprijateli od vseh stran stiskali.
20. I zagrmel je Gospon iz Nebes i z šumom velikem čujenoga je včinil glasa svojega
21. i potukel je poglavare Tirijancev i vse vođe Filistejancev,
22. predi nego je živlenje svoje dokončal ter se od sveta odlučil, je pred Gosponom i (Saulom) njegovem z kraljevskem oljem pomazanomu svedočil da ni od nijednoga človeka penez niti dapače cepeliše vzel, nego niti nijeden človek ni ga optužil.
23. I zatem je zaspal i obznanil kralju ter nazvestil konec živlenja njegovoga i podignul je glasa svojega iz zemlje prorokujuči da bude nepobožnost ljudstva skončana.