Svetoga Petra apoštola list prvi — Del III.

Spodobno i žene naj budeju podložne svojem mužem da se takaj oni koji ne veruju Reči,^* po opčenju z ženami prez Reči dobiju
kada budeju videli vaše čisto i bogaboječe opčenje^*. 1Kor 7,16; Efez 5,22.
Njihov kinč naj ne bude zvunešnji vu spletanju lasih i zavijanju z zlatom ali vu nošenju lepih oprav,
nego skriti srca človek vu nestruhljivosti tihoga i krotkoga duha koj pred Bogom je bogat.^*
Ar ovak se takaj negda jesu kinčile one svete žene koje se jesu ufale vu Boga i svojem mužem bile podložne.^*
Ovak je bila Sara podložna Abrahamu i njega ozivala gosponom,^* koje kčere jeste vi ako dobročinite i po nikakvi neslogi ne zgubivate srčenost.^*
Takaj vi, muži, ophađajte z njimi pametno kakti z slabešum, ženskum posudum^* i držete nje vu poštenju kajti takaj one jesu skupodvetnice milošče živlenja,^* da se vaše molitve ne zastavljaju.^*
Vu ostalem, pako budite vsi jedne misli, milostivni, bratinski, milosrdni, čedni, ponizni.
Ne povračajte zlo za zlo niti kletve za kletve, nego suprotivno blagoslavljajte se med sobum ar na to jeste pozvani da odvečujte blagoslov.^*
Ar koj hoče živlenje ljubiti i dobre dneve videti, naj svoj jezik zdržava od zla i svoja vusta da nikaj vkanljivoga ne govoriju.
Naj se ogiblje zla i naj čini dobro, naj iziskava mir i naj se za njim trsi^*
ar Gosponove oči gledaju na pravične i njegva vuha poslušaju njihove prošnje, lice pako Gosponovo je suprot onem koji zlo činiju.
I gdo je koj bi vam naškodel ako se za dobrem budete trsili?
Ako pako kaj trpite zaradi pravice, blago si ga vam! Njihovoga plašenja ne bojte se niti se ne zmirujte! Mat 5,10.
Dapače, posvečujte Gospona Krištuša vu vašeh srcah^* vsigdar pripravni odgovor dati vsakomu koj od vas potrebuje račun od ufanja^* koje je vu vas.
Ali (to činete) z krotkočum i strahom i imajte dobro dušno spoznanje da se vu onem, vu čem vas (kakti hudodelnike) ogovarjaju, osramotiju oni koji proti vašemu dobromu držanju vu Krištušu^* zlo govoriju. Rim 5,6.
Ar je bolje da vi (ako li je to volja Božja) zaradi dobreh kak zaradi zleh činov trpite
ar i Krištuš je jedenkrat za naše grehe vumrl, pravični za krivične,^* da bi nas pripeljal k Bogu^*, on je bil doisto primerom tela vmorjen, ali primerom Duha je bil oživljen.^*
Vu kojem^* on takaj je došel k duhom koji jesu bili vu vuzi i njim je prodekuval,
onem koji negda jesu bili neverni pokehdob se vu dnevih Noema jesu zanašali na Božju dugotrpnost,^* kad se je delala barka^* vu kojoj je bilo njih malo, najmre osem duš, opčuvano od vode.^*
Kak takaj vas sada čini zveličene njoj spodobni krst^* koj ni nikakvo odepiranje telovneh gnjusobah, nego spitavanje dobroga dušnoga spoznanja pred Bogom po gorestajanju Ježuša Krištuša^*
koj je na desnici Božjoj^* poklamkam je požrl smrt da bi mi postali odvetniki vekivečnoga žitka^* i zastupil je na Nebesa i sebi podložil angela, oblasti i kreposti.^*

Objašnjenje

*
Njihovi neverni muži. ↩︎
*
Vaše živlenje, o, žene! ↩︎
*
One naj ne postavljaju svoje kinče vu struhljive zvunešnje cifre, nego vu nuternje, nestruhljive kreposnoga srca, tihoga i krotkoga duha koj pred Bogom je zevsema velike vrednosti. ↩︎
*
Ovak one nasleduju peldu sveteh žen starinskeh vremen koje se z zaufanostjum vu Boga i z podlaganjem proti svojem mužom jesu kinčile. ↩︎
*
V. 1Moj 18,12. ↩︎
*
Ne dajte se po nikakvem zlobaratanju od strani mužov vu pokornosti spačiti. Ovde je sveti Peter pred očmi imal ono nevljudno baratanje koje muži proti svojem ženam više puti drže za dopuščeno. ↩︎
*
Popuščajte ljubljeno vu vseh dostojneh stvarih njhovoj slabosti. ↩︎
*
Vekivečnoga blaženstva. ↩︎
*
Da svađa, nesloga ne prepreči vašu združenu molitvu. Tovaruši moraju skupa moliti pokehdob jesu skup združeni i sam Krištuš složnu molitvu višeh skupa nadeljiti obečuje z obilnem blagoslovom (Mat 18,19–20). Ako vu neslogi živeju, več ne zvršavaju zjedinjenu molitvu. Ništar manje vu nesložnem tovaruštvu mora nedužna stranka sama ob sebi i vu zjedinjenu z ostalemi vernemi z tem opstojneše moliti da za krivu stran isprosi premembu čudi, za se pako batrivnost vu nesreči. ↩︎
*
Navlastito vu Nebesih. ↩︎
*
V. Šolt 33, 13–16. ↩︎
*
Ostanite neg samo Ježušu Krištušu, njegvem zapoveđam stalno verni. ↩︎
*
Od vašega krščanstva. Ufanje krščenikov, vekivečno blaženstvo stoji namesto krščanstva kajti navlastito ovo je prikladno steščati i pod nikaj deti potvarjanje poganinov. Kada najmre poganini jesu pozivali krščenike na odgovor zakaj oni takvo krotljivo i zavuzdano živlenje sprevađaju ter nje zato jesu imenuvali nespamente, onda njim krščeniki jesu mogli naprvo postaviti svoju vekivečnu blaženost kakti takvo dobro koje vse nadlada i za kojega volju njim vsa lehko podnesljiva bivaju. ↩︎
*
Proti vašemu dobromu, krščanskomu živlenju. ↩︎
*
Bolje je nedužno trpeti kajti potom Krištušu spodobni postajete. Krištuš je jedenkrat vumrl kajti on je doprinesel zvršeni, čisto zadovoljni aldov koj ravno zato ne potrebuje ponovljen biti. Prisp Rim 5,2; Efez 2,18; Žid 4,14 sl. 10,19. ↩︎
*
Z Bogom pomiril, zjedinil. ↩︎
*
Krištuš, kaj se njegvoga naravskoga, telovnoga živlenja dotikava, je doisto vumrl, ali gledeč na dušu ne se mogel skončati, njegvo duhovno živlenje je vsevdilj trpelo, dapače je bilo jošče izvišeno, odičeno, pokehdob njegva človečanska duša je prestupila vu zvršeno presvečeni stališ kojega potlam pri gorestajanju je takaj njegvo telo postalo delnik. ↩︎
*
Vu kojem duhu. ↩︎
*
Vu grčkom: pokehdob božanska dugotrpnost vu dnevih Noema je nje čekala (da bi pokoru činili). ↩︎
*
Znamenuvanje 19. i 20. reda je ovo: Presvečena duša Otkupitela je po smrti tela dole stupila na pekle, ne samo k onem starem ocom, nego takaj k onem nevernem koji doisto ob času kada se je snovala barka nesu veruvali božanskem grožnjam, ali kada dopitanje kaštige zvrhu njih je nadošlo, jesu jošče vu veri i pokori našli svoje zveličenje. Onem svetem i ovem prvljem nevernem, potlam pako obrnjenem, je nazveščal Krištuš da je dovršil otkuplenje i otprl Nebesa. Predi nego bi Krištuš bil vumrl, jesu vse pokojne duše, ne samo dobreh, nego i hmanjeh, išle vu pekel. Ali ov je bil vu sebi tak razlučen (Luk 16,26) da dobri jesu došli vu takvo mesto gde jesu čekali na Krištušev došestek, hmanji pako vu mesto vekivečneh muk. Ovo mesto vu pravem znamenuvanju imenuje se navadno pekel, ono pako mesto zove se pretpekel (limbuš) kajti i ovo je vu peklu kak se ves spodnji svet zove, ali za jedno je bil predmestje ali mesto očiščavanja za Nebo. V. Šolt 6. Anda kada se vu veri Božji veli „stupil je dole na pekle“, tak po reči „pekel“ ne razmeva se pravi pekel, mesto kaštige prokleteh, nego pekel vu rasprostranešem znamenuvanju ili spodnji svet vu kojega je stupil Krištuš natuliko nakuliko se je povdal vu njegvu nekoju stranku, vu pretpekel. Sveti Peter imenuje pretpekel vuzu kajti vu njem duše jesu morale ostajati tja do Krištuševoga došestka. Na nekojem drugem mestu govori on zato od sponah pekla (Čin Apošt 2,24). Nekoji po neverneh jesu razmevali takve koji jesu vumrli vu nevernosti i hudobnostjah, kojem Krištuš je prodekuval pokoru da končemar nekoje zmed njih obrne. Poleg drugeh pako jesu bili naveke prokleti kojeh prokletstvo je potvrdil Krištuš. Ovo zadnješe je z tem menje istini spodobno pokehdob prodečtvo ni potvrđavanje prokletstva. Prveše pako več zato ne more se dopustiti, kajti za takve koji vumiraju vu neveruvanju ter posledno vu zameri Božjoj, več nikakvoga ni zveličenja (Red 11,3). Suprotivno pako jesu sveti oci i stareši Svetoga pisma katoličanski rastolnačiteli po pravešem ovoga reda rečih znamenuvanju i po njihovem k ostalem Svetoga pisma navukov prispodablanju najboljši put znašli. Najmre, pokehdob ov red iz jedne strani govori samo od takveh neverneh koji jesu bili neverni ob onem času kada se je snovala barka i zvun toga ni odlučeno je li oni neverni jošče pred svojum smrtjum nesu včinili pokoru. Iz druge pako strane navuk Svetoga pisma stalen opstaje da on koj vumre vu neveruvanju, več nikaj ne more včiniti za svoje zveličenje. Tak anda moraju se razmevati takvi neverni koji nesu spodobno onem puntarskem strašilam opčinskoga potopa opstali vu neveruvanju i grehu, nego takvi koji iz vod opčinskoga potopa po pokajanju i pokori, akoprem ne tela živlenje, tak vendar duše živlenje jesu oslobodili. Nadalje ov red veli: Krištuš je prodekuval takaj onem koji jednoč jesu bili neverni. On anda zvun oveh neverneh je prodekuval jošče drugem, najmre vsem pobožnem i svetem prvešeh vremen ar reč „takaj“ ne more se vzeti gledeč na one na Zemlji živuče ljudi pokehdob ni takaj spomenek od Krištuša na Zemlji vučečega, nego od Krištuša vu pretpeklu prodekujučega. Da pako sveti Peter ni imenuval ove pobožne, nego samo je včinil spomenek oneh neverneh, to navlastito otud dohađa kajti za onda je bilo med Židovmi opčinski raširjeno ovo štimanje da oni koji vu opčinskem potopu jesu poginuli, jesu od Boga zevsema othičeni i da se na opčinskem Sudu ne budeju smeli iskazati. Ovoga štimanja nestalnost sveti Peter ni mogel očivesneše pokazati kak ako on ravno ove nesrečne naprvo stavi kakti takve kojem Krištuš je nazvestil zveličenje. I med ostalemi ravno ovi najbolje slažeju se z skupzveskom. Pokehdob najmre veli se od Krištuša, a on zbog ludskeh grehov primerom tela je vumrl z silnum smrtjum, duše pako živlenje je obdržal, tak se zevsema prikladno govori od oneh koji za volju svojeh lastoviteh grehov jesu našli primerom tela smrt z silnem načinom, primerom pako duše jesu postali oslobođeni. Zvun toga služiju oni takaj za osebujnu peldu trpljivnoga podnašanja nevolj ovoga živlenja, k čemu sveti pisec vu naprvo idučem opomina. ↩︎
*
Primerom tela. V. 1Moj 6,14 sl. ↩︎
*
Vu grčkem: koje (vode) znamenje, krst, nas takaj sada zdržava. Krsna voda imenuje se znamenje vode opčinskoga potopa kajti vu tom sebi jesu spodobne obodve da iz njih oslobođeni jesu van izišli: iz vode opčinskoga potopa Noe z svojum družbum primerom tela, iz krsne vode vsi krščeniki primerom duha. ↩︎
*
Krst imenuje se ispitavanje itd. Kajti krščenec sebi dobru vest, očiščenu, pred Bogom pravičnu dušu ispita, to je zadobi po kreposti Ježuševoga gorestajanju ili Krištuševoga otkuplenja poslu. Ov izgovor, „ispitavanje“ potrebuje apoštol zato kajti krščenec po pitanju je li njegvomu krstu ne stoji kaj na putu, je moral svoju za njim želju očituvati (Čin apošt 8,36), anda kajti krst mora ispitan, potrebuvan biti, tak se je mogel prav ispitavanje dobroga dušnoga spoznavanja imenuvati. Ovde dobra vest znamenuje očiščenu, vu pravi red postavljenu dušu (V. Jan 3,5), a gorestajanje stoji kakti vrh Ježuševoga otkuplenja posla takaj ovde ipak za ov isti kakti za zviranjek vseh milošč. V. gore 1,3. ↩︎
*
V. Mat 20,21; Mark 10,37; Čin apošt 2,33. ↩︎
*
V. zvrhu toga 1Kor 15,54. ↩︎
*
Reči „angele“ itd. znamenuju razdelenje razlučno nebeskeh duhov (Kol 2,8 sl.; Efez 1,21). Bog si služi z angeli kakti službenemi duhi na ispelavanje svojeh namenenj vu ravnanju sveta (Dan 10; Žid 1,14). Pokehdob Krištuš takaj primerom svojega človečanstva ima delničtvo vu božanskem sveta ravnanju, zato jesu njemu angeli podloženi. Odičenje za krivične trpečega (gore red 18) Krištuša prilaže se ovde zvun toga zato da se trpečem (red 17) naprvo postavi obuđujuča pelda iz koje oni moreju ispeljati kaj se takaj oni imaju nadeljati ako oni svoje nevolje trpljivno podnašaju. ↩︎