Knjiga Prirečjah — Del XXXI.

Reči Lamuela kralja.^* Viđenje^* vu kojem njega je podvučila njegva mati:
„Kaj anda,^* moj ljubljeni, kaj anda, ljubljeni sin moje vutrobe, kaj anda, ljubljeni sin mojeh zagovorov?
Svoj imetek^* ne daj ženam niti tvoje bogatstvo onomu^* kaj zatira kralje.
Ne daj kraljem, o, Lamuel, ne daj kraljem vina^* ar gde lada pijanščina, nikakve neje skrovnosti^*
da ne pijeju i pozabiju na pravicu i prevrneju pravdu dece siromaka.
Jako pitje dajte žalosnem i vina onem koji jesu turobnoga srca.
Oni naj pijeju da pozabiju na svoje siromaštvo i da se več ne spomeneju iz svojeh muk.
Otpri tvoja vusta za nemoga^* i za pravdu vseh koji mimo prehađaju.^*
Otpri tvoja vusta i odluči kaj je prav i dosudi pravicu vbogomu i siromaku.
Jaku ženu gdo bude našel?^* Njejina cena je zvrhu onoga kaj izdaleka dohađa i od zadnjeh krajov.
Na nju se zanaša srce njejinega muža i njemu ne bude menjkalo dobičkov.
Ona bude njemu vse svoje žive dni dobro, a ne zlo vračala.^*
Ona je iskala vunu i predivo i je zdelala poleg vmetelnosti svojeh ruk.
Ona je kakti trgovečka lađa, izdaleka donaša ona svoj kruh.^*
Ona se staje dok je jošče noč i plene daje svojem domačem i hranu svojem službenicam.^*
Ona pregleda polje i nje kupi, iz sada svojeh ruk zasađuje ona vinograd.^*
Ona svoje boke paše z jakostjum i jači svoje ruke.^*
Ona čuti i vidi kak dobro je njejine posluvanje i njejina posvet ne vgašuje v noči.^*
Ona svoje ruke postavlja na velika i njejini prsti popadaju preslicu.^*
Ona svoju ruku otpira vbogem i svoje šake preteže proti siromakom.^*
Ona se za svoju hižu ne boji od pozebe snega ar vsi njejini domači jesu z dvojvrsnum opravum oblečeni.
Ona sebi dela lepo našvenu halju, belo platno i škrlat je njejina oprava.
Njejin muž je glasovit med vratmi kada sedi z večniki orsaga.^*
Ona dela rubače i nje prodaje, a pojase predaje Kananejancu.^*
Moč i lepota je njejina oprava, k poslednjemu dnevu bude se smejala.^*
Ona svoja vusta otpira na mudrost i na njejinem jeziku je zakon milostivnosti.^*
Ona pazi na steze svoje hiže i svoj kruh ne jé vu manguvanju.^*
Njejina deca se podižeju i nju ozivaju blaženu, a njejin muž, on nju hvali.
Vnoge kčere jesu si naspravile bogatstvo,^* ti pako jesi vse nadladala.
Himbena je dragota i niščetna lepota, žena koja se boji Gospona bude se hvalila.
Dajte njoj od sada njejineh ruk,^* njejina dela naj nju hvaliju med vratmi.^*

Objašnjenje

*
Lamuel znamenuje ʻBogu Posvečenʼ, morebiti pridovek Šalomonov kojega njemu je dala njegova mati Betšabeja. ↩︎
*
Božansko nazveščenje. ↩︎
*
Kaj anda moraš ti včiniti? ↩︎
*
Tvoje moči i blago. ↩︎
*
Ravno ženam. Vu Žid. niti tvoje pute onem koji kralje zatiraju. Zapeljivem ženam, kraljev pokvaritelicam. ↩︎
*
To je: Lamuel, za kralje ne pristoji se odviš vina piti. ↩︎
*
Vu Žid. Za kralje, Lamuel, za kralje (ne pristoji se) vino piti niti za poglavare opojljiva pitja ljubiti. ↩︎
*
Koj se ne zna braniti. ↩︎
*
Vseh stranjskeh. Vu Žid. sirot. Prva i najsveteša poglavarov dužnost je da se vzimljeju za zapuščene, pomoči potrebne. ↩︎
*
„Kreposnu ženu“ ovde se ne razmeva kak da se kreposna žena ne bi nikak mogla najti, nego da se retko nahađa. ↩︎
*
Ona se skrbljivo ogiblje vsega kaj bi njega znemiriti ali rasrditi moglo. ↩︎
*
Ženska marljivost zna iz najdalečnešeh, to: na oči gledeč iz najmenje znamenujučeh dugovanj hasen vzeti. ↩︎
*
Marljiva gospodarica ni pospana, ona se večer zadnja vleže, a vu jutro prva staje. Ona se najprvič skrbi da njejina družina dobi potrebnu hranu i pilo. Ali da vreme k delu ne prikrati, ona, predi nego se zorja započimlje, razdeljuje med družinu hranu koju je po svojoj marljivosti pridelala. Vu Žid. i daje hranu družini i delo službenicam (na razdelenje hrane i dela med družinu je skrbljiva vre zaran jutra). ↩︎
*
Ona misli kupiti polje i vinograd, kaj ona iz dobička svojeh ruk takaj čini. ↩︎
*
Na Istoku, gde se duge oprave nosiju da ne pačiju pri delu, okol bokov potpašuju se, kaj pokažuje poslenost i marljivost. ↩︎
*
Ona nahađa vu svojem delu i njegvem napretku veliko veselje i kajti vidi da njoj vsa dobro napreduju, obuđuje se na dvojvrstenje svoje marljivosti i na dnevno i nočno posluvanje, i to zadnješe pokažuju ove reči: „i njejina posvet ne vgašuje v noči“. Kaj to hoče reči: ona hasen svoje marljivosti nahađa tak veliku da delo pretpostavlja snu, dapače, ako je potrebno, celu noč sprevađa vu delu. ↩︎
*
Starinska vremena presti je bila opčinska navada i najvekše gospe nesu se sramuvale presti. ↩︎
*
Ona dela ne samo da sebe i svoje opskrbi z potrebnem, nego da takaj vboge more nadeljiti i ovak si ona zvun vremenitoga dobička takaj božanski blagoslov pribavlja. ↩︎
*
K vratam je se skup shađalo ljudstvo kajti se onde jesu držali sudi. Redna odeča pri opčinskeh poslih služi človeku na poštenje ar ona pokažuje redno hižno gospodarenje. ↩︎
*
To je: trgovcu. Kananejanci jesu bili trgovci i zato se vu opčinskom vsi trgovci jesu zvali Kananejanci. ↩︎
*
Žene koje svoju mladost vu veselju i čalarnostjah sprevađaju navadno moraju vu starosti stradati i tuguvati, suprotivno pako one koje se trsiju Bogu i svojem mužem dopasti, zadnje živlenja dneve vu spoznanju ispunjeneh dužnostjah sprevađaju vu veselju. ↩︎
*
Ona ni jezičljiva, dapače, kaj govori, služi na podvučenje i poboljšanje, ona takaj ne zapoveda oštro i srdito, nego krotko i ljupko, kak se za žene pristoji. ↩︎
*
Ona pazi na svoju družinu, nju k delu priganja, dapače, ona sama z njum posluje i zato ne jé svoj kruh zahman. ↩︎
*
Vu Žid. vnoge kčere jesu kreposne. ↩︎
*
Naplatete nju za njejine delo. ↩︎
*
Od nje naj opčinski govoriju njejina dela, navlastito pako jednoč na opčinskem sudu. ↩︎