Del II.

1. Oni vu sebi ne misliju prav i veliju:^*Vu ovem delu protivi se sveti pisec temeljom oneh hudobneh koji tajiju buduče živlenje i hvaliju ljudem vgajanje čutenjam kakti jedino dobro. „Vreme našega živlenja je kratko i zasitno i na koncu človeka ni nikakvoga okreplenja^*To je: več nikakvoga ni oslobođenja načina, kak se vu grčkem odlučeneše postavlja. niti se nigdo ne pozna koj bi se iz pekla nazad bil povrnul.^*Pokehdob med vnogovrsnemi trplenji neg samo kratek čas živemo ter prez oslobođenja kak takaj prez ufanja vu živlenje nazad se povrnuti moramo vumreti, tak… Konec toga nahađa se vu šestem redu. Job 7,1; 14,1; 1Kor 15,32.
2. Ar iz ništara jesmo rođeni i naskorom zatem budemo kak da nas nigdar ne bi bilo pokehdob sapa vu našem nosu je kakti dim i govorenje je kakti iskra koja giblje naše srce.^*Kak dim i iskra znikne, ravno tak i naše živlenja moči.
3. Kada ova pogasne, tak bude naše telo pepel i duh rasprši se kakti tenek zrak i naše živlenje prejde kakti mimoprehađajuči oblak i zgine kakti megla koja se od sunčeneh trakov rastirava i od njegve vručine dole seda.
4. Takaj naše ime bude z vremenom zabljeno niti se nigdo više ne bude spominal iz našeh delih.
5. Ar naše vreme je kakti mimoprehađajuča senca i po našem koncu ni nikakvoga povračka pokehdob je zapečačeno niti se nigdo ne povrača.^*Kada stari kakvo stanje ali pokopališče skrbno jesu hoteli zapreti onda jesu oni vuhod zapečatili. V. Dan 14,10; Mat 27,66. 1Par 19,15.
6. Hodite anda i vživajmo se dobrih koja jošče jesu i hitro služemo si z stvorjenji doklam jesmo mladi. Iza 22,13;36,12.
7. Napunemo se z najboljšem vinom i dragemi mazilami i cvet našega vremena naj ne prejde mimo nas.^*Da se njega ne bi vžili. Drugi ovak tolnačiju: ne zakesnimo protuletno cvetje gumbelijumov.
8. Venčajmo se z rožami doklam ne povehneju. Naj ne bude nijedne senokoše koja bi našu nasladnost minula.^*Za cvetje trgati. Po cvetju pelduje se veselje i nasladnost.
9. Od naše nasladnosti naj nigdo zmed nas ne bude odlučen, znamenja veselja povsud ostavemo ar ovo je naš del i ovo je naše odlučenje.^*Jesti, piti, dobro živeti – to je naše odlučenje.
10. Optršemo siromaka pravičnoga i ne milujmo vdovicu niti ne poštujmo sede lasi starca koj je dugo živel.^*Praznik, veli sveti Auguštin, je krvoločen.
11. Za zakon pravice naj bude nam naša jakost^*To je: kaj moremo včiniti, to naj bude naš zakon. ar kaj je slabo, to se nehasnovito štima.^*Ar kaj je vu tom ležečega, ako li mi vboge, vdovice i stare optršujemo, vmarjamo. Oni jesu slabiči koji nemreju služiti svetu.
12. Vkanemo anda pravičnoga ar on je nam nehasnovit^*To je: on je nam nepriličen. ter je suprotiven našem delam i nam spočitava grehe suprot Zakonu. I nas zbog grehov našega držanja na zločest glas meče.^*Kaj se ovde i vu sledečem opčinski od ponašanja hudobneh proti pravičnem poveda, to je primerom sveteh ocov vu proročanskem duhu popisano od pregonov koje Židovi jesu se podstupili nad Božjem Sinom zvršiti. Ovde rečena zvršeno slažeju se z evangelijumskem oveh pregonov opisu. V. Mat 23,25; Jan 7,19; Luk 11,39–45.
13. On se diči da ima spoznanje Boga^*V. Jan 7, 16.28; Mat 12,27; Jan 17,3; 8,24. ter se imenuje Božjim sinom.^*V. Mat 27,43.
14. On je sudec našeh mišlenj i nje na svetlost donaša.^*V. Mat 9,4; Luk 6,7.
15. Več isti njegov pogled nam je težek ar njegvo živlenje je čisto razlučno od drugeh i njegvi puti jesu drugačeji.
16. On nas drži za šalčine^*Koji se lebudnem stvarjam podlažemo. V. Jan 8,39. i ogiblje se našeh putov kakti od nečisteh stvarih i pretpostavlja poslednja pravičneh,^*On hoče rajši z pravičnemi vumreti da postane njihove sreče delnik, nego z nami živeti. diči se da Boga ima za Oca.
17. Viđmo anda jesu li njegva govorenja istinska i kušajmo kaj zvrhu njega bude nadošlo i budemo znali kakov bude imel konec!^*Nekaj spodobnega jesu rekli hudobni brati Jožefa, koj je bil pelda Krištuševa. (1Moj 37,20).
18. Ar ako je istinito Božji sin, tak on njemu bude pomogel ter njega iz ruk suprotnikov oslobodil. Šolt 21,9; Jer 11,9.
19. Zveđajmo njega z opšanenjem i mukami da spoznamo njegvu podložnost i skušamo njegvu trpljivost.
20. Na najopšanljivešu smrt opsudemo njega, onda se bude presuđeval poleg njegveh govorenj.^*Poleg njegveh trpljivneh ali netrpljivneh govorenj je li je on istinito pravičen ali skazljivec bil.“
21. Ovak misliju i bludiju oni ar nje preslepljuje njihova hmanjica.
22. Oni ne znaju božanske skrovnosti,^*Oni ne znaju kakva skrovna namenenja ima Bog vu trplenju pravičneh. ne ufaju se plače pravičnosti niti ne maraju za diku sveteh duš.^*Za dike plaču (buduče naplačenje) pravičneh. Da bi ovi hudobnjaki razmeli božanska namenenja ter veruvali na naplačenje, bi od pravičneh drugač sudili.
23. Ar Bog je stvoril človeka nevmrtelnoga^*Na nepreminučnost. Neverni hudobnjaki tajiju zadnjič nevmrtelnost, ali ova je človeku pristvorjena. Smrt je delo vraga koj nikakvu Božju reč ne more zevsema pod nikaj deti. ter na svoj kip i spodobu^*Drugi ovak tolnačiju: na spodobu svojega lastovitoga kipa. je njega načinil. 1Moj 1,27.
24. Ali po nenavidnosti vraga je došla smrt na sveta okrugljinu.^*Vrag je bil prvem ljudem za njihovu sreču nenaviden i je nje zapeljal.
25. I koji jesu na njegvi strani, njega nasleduju.^*Hudobnjaki iščeju kak i vrag pravične preganjati i vmarjati, ali potom ne dospevaju k cilju, kak to sledeči del vuči.

Objašnjenje

• *
  Vu ovem delu protivi se sveti pisec temeljom oneh hudobneh koji tajiju buduče živlenje i hvaliju ljudem vgajanje čutenjam kakti jedino dobro. ↩︎
• *
  To je: več nikakvoga ni oslobođenja načina, kak se vu grčkem odlučeneše postavlja. ↩︎
• *
  Pokehdob med vnogovrsnemi trplenji neg samo kratek čas živemo ter prez oslobođenja kak takaj prez ufanja vu živlenje nazad se povrnuti moramo vumreti, tak… Konec toga nahađa se vu šestem redu. ↩︎
• *
  Kak dim i iskra znikne, ravno tak i naše živlenja moči. ↩︎
• *
  Kada stari kakvo stanje ali pokopališče skrbno jesu hoteli zapreti onda jesu oni vuhod zapečatili. V. Dan 14,10; Mat 27,66. ↩︎
• *
  Da se njega ne bi vžili. Drugi ovak tolnačiju: ne zakesnimo protuletno cvetje gumbelijumov. ↩︎
• *
  Za cvetje trgati. Po cvetju pelduje se veselje i nasladnost. ↩︎
• *
  Jesti, piti, dobro živeti – to je naše odlučenje. ↩︎
• *
  Praznik, veli sveti Auguštin, je krvoločen. ↩︎
• *
  To je: kaj moremo včiniti, to naj bude naš zakon. ↩︎
• *
  Ar kaj je vu tom ležečega, ako li mi vboge, vdovice i stare optršujemo, vmarjamo. Oni jesu slabiči koji nemreju služiti svetu. ↩︎
• *
  To je: on je nam nepriličen. ↩︎
• *
  Kaj se ovde i vu sledečem opčinski od ponašanja hudobneh proti pravičnem poveda, to je primerom sveteh ocov vu proročanskem duhu popisano od pregonov koje Židovi jesu se podstupili nad Božjem Sinom zvršiti. Ovde rečena zvršeno slažeju se z evangelijumskem oveh pregonov opisu. V. Mat 23,25; Jan 7,19; Luk 11,39–45. ↩︎
• *
  V. Jan 7, 16.28; Mat 12,27; Jan 17,3; 8,24. ↩︎
• *
  V. Mat 27,43. ↩︎
• *
  V. Mat 9,4; Luk 6,7. ↩︎
• *
  Koji se lebudnem stvarjam podlažemo. V. Jan 8,39. ↩︎
• *
  On hoče rajši z pravičnemi vumreti da postane njihove sreče delnik, nego z nami živeti. ↩︎
• *
  Nekaj spodobnega jesu rekli hudobni brati Jožefa, koj je bil pelda Krištuševa. (1Moj 37,20). ↩︎
• *
  Poleg njegveh trpljivneh ali netrpljivneh govorenj je li je on istinito pravičen ali skazljivec bil. ↩︎
• *
  Oni ne znaju kakva skrovna namenenja ima Bog vu trplenju pravičneh. ↩︎
• *
  Za dike plaču (buduče naplačenje) pravičneh. Da bi ovi hudobnjaki razmeli božanska namenenja ter veruvali na naplačenje, bi od pravičneh drugač sudili. ↩︎
• *
  Na nepreminučnost. Neverni hudobnjaki tajiju zadnjič nevmrtelnost, ali ova je človeku pristvorjena. Smrt je delo vraga koj nikakvu Božju reč ne more zevsema pod nikaj deti. ↩︎
• *
  Drugi ovak tolnačiju: na spodobu svojega lastovitoga kipa. ↩︎
• *
  Vrag je bil prvem ljudem za njihovu sreču nenaviden i je nje zapeljal. ↩︎
• *
  Hudobnjaki iščeju kak i vrag pravične preganjati i vmarjati, ali potom ne dospevaju k cilju, kak to sledeči del vuči. ↩︎