Del VIII.

1. Ona anda siže od jednoga kraja do drugoga močno i vsa vugodno naređuje.^*Jedina božanska mudrost je nepremenljiva, niti nikakva hudobnost ali bludnost ne more nju obladati. Ona je, koja od jednoga kraja stvorjenja do drugoga vu vseh stvarih jako i močno posluje i vsa vugodno (hasnovito) određuje i naređuje.
2. Ja nju jesem ljubil i izebral od moje mladosti. Ja nju jesem iskal sebi za zaručnicu vzeti i jesem postal njejine lepote ljubitel.^*Primernost ljubeče duše proti Bogu i Božjem stvarjam je divojački stališ. Sveti pisec razmeva ovde i vu sledečem pred vsem mudrost koja kakti istok božanske podeljuje se človeku, ništar manje božanska, osobna, ne sme se od nje razdružuvati.
3. Druženje, koja ona ima z Bogom, odičuje njejinu plemenščinu^*Istok, kojega ona ima iz Boga, nju oplemenuje. i Gospon vseh stvarih ljubi nju.
4. Ar ona je navučitelica božanskoga spoznanja^*Božanskoga živlenja. i izbiritelica njegoveh del.^*Vu grčkem: njoj je božanska razumnost znana i je tolnačnica njegveh del. Ovo spada na osobnu mudrost vu Bogu.
5. I ako se vu živlenju želji bogatstvo, kaj je bogatešega kak mudrost koja vsa opravlja?^*Koja čini istinski bogatoga pokehdob čini zadovoljnoga.
6. Ako je pako razum opravljiv, gdo je zmed vseh koja jesu bolje vmetelen delavec kak ona?^*Kani se gdo po razumu i prikladnosti skazati, gdo more njega bolje podvučiti kak božanska mudrost koja je svet stvorila. V. gore 7,17–21. Prir 8,22.
7. Ako gdo ljubi pravicu, tak njejine činenje stoji vu velikeh krepostih^*Kani gdo pravičen kreposten postati, naj se vteče k mudrosti koje činenje je vsevdiljno zvršavanje viteškeh kreposti činov. ar ona vuči mertučljivost, razbornost, pravicu^*Ar mudrost vuči vu vsem mertučnu, vmetelnu i pravu sredinu držati. i jakost, od kojeh na svetu ljudem ni nikaj hasnovitešega.^*Podvuča vu kreposti i pravičnosti zbog čega se one kreposti imenuju glavne. To je: takve na kojeh se druge temeljiju i okolo kojeh se one kakti okolo svojega tvorila obračaju.
8. Želji gdo vnogo znati, tak ona zna prešesna^*Vuči ova i vu njih podvuča. i rasuđuje buduča, ona razme šegava govorenja i zna zganjke otpirati. Ona zna znamenja i čuda^*Velika čudnovita dogođenja. Iz prešesnosti more se razodeti budučnost ar spodobni zroki imaju spodobne opravke. predi nego bivaju i kaj se ima dogoditi vu časih i vu vekih.
9. Zato jesem si naprvo vzel nju sebi za tovarušicu pridružiti, dobro znajuči da mene bude načinila svojeh dobrot delnika i mene vu mojeh turobneh mišlenjih batrivela.
10. Zbog nje budem imel pri ljudstvu preštimanje i pri stareh vre kakti mladenec poštenje.
11. Ja budem takaj na sudu^*Vu presuđenju pravdih. prebrisan znajđen i vu očjah mogučeh budem čudnovit i poglavari budeju zvrhu mene svoje začuđenje na licu pokazali.
12. Kada budem mučal, budeju na me čekali, a kada budem govoril, budeju na me pazili i kada ja duže budem govoril, budeju na svoja vusta ruke postavljali.
13. Zvun toga po njoj budem zadobil nevmrtelnost i pri oneh koji za menum budeju došli, budem od mene ostavil vekivečni spomenek.
14. Ja budem narode v red postavil^*Drugi ovak tolnačiju: ja budem zvrhu narodov gospoduval. i puki budeju meni podložni.
15. Strahoviti kralji budeju se mene bojali kada budeju čuli mene, vu skupčini budem za dobroga, a vu boju za hrabrega spoznan.
16. Kada ja vu moju hižu vleznem, budem si pri njoj počinul ar njejine druženje nema nikaj gorkoga i njejine pajdašenje nema nikaj suprotivnoga nego radost i veselje.
17. Poklamkam bi ja ova vu meni bil premišljaval i k srcu si bil vzel da nevmrtelnost je vu rodu z mudrostjum^*Nekoji ovak tolnačiju: da najmre druženje z mudrostjum donaša nevmrtelnost.
18. i da vu njejinem prijatelstvu je dobro razveselenje, vu delih njejineh ruk nepomenjkljiva poštenost,^*Nekoji iz grčkoga ovak prenašaju: neizgrabljivo bogatstvo. vu njejinem izmenljivem govorenju mudrost^*Drugi iz grčkoga ovak prenašaju: vu privučanju k njejinemu druženju razbornost. i vu opčenju njejineh govorenj velika dika, tak jesem okolo hodil i nju iskal da bi nju sebi pridružil.
19. Ja pako jesem bil dečak velikoga razuma^*Drugi tolnačiju: drečnoga držanja. i jesem dobil dobru dušu.^*Dobru, k dobru nagnjenu čud.
20. I pokehdob ja vsevdilj boljši jesem postajal, jesem dobil neoskrunjeno telo.^*Z napretkom vu mudrosti jesem zadobil dar čistoče. Drugi tolnačiju: i kajti ja jesem bil boljši (z boljšemi močjami nakinčen) jesem zadobil neoskrunjeno (to je čisteše) telo, nego bi ja z menjšemi močjami bil zadobil, pokehdob telo i duša stojiju vu primernem združenju med sobum.
21. Pokehdob pako ja jesem znal da ja zdržljiv,^*Od grehov nečistoče i drugeh zloč. Drugi vu opčinskem tolnačiju: muder. ne morem drugač postati, zvun ako se meni od Boga da (i da ravno to je vre mudrost ako li se zna od koga dohađa ov dar), tak jesem stupil pred Gospona i njega prosil ter iz mojega celoga srca govoril.

Objašnjenje

• *
  Jedina božanska mudrost je nepremenljiva, niti nikakva hudobnost ali bludnost ne more nju obladati. Ona je, koja od jednoga kraja stvorjenja do drugoga vu vseh stvarih jako i močno posluje i vsa vugodno (hasnovito) određuje i naređuje. ↩︎
• *
  Primernost ljubeče duše proti Bogu i Božjem stvarjam je divojački stališ. Sveti pisec razmeva ovde i vu sledečem pred vsem mudrost koja kakti istok božanske podeljuje se človeku, ništar manje božanska, osobna, ne sme se od nje razdružuvati. ↩︎
• *
  Istok, kojega ona ima iz Boga, nju oplemenuje. ↩︎
• *
  Božanskoga živlenja. ↩︎
• *
  Vu grčkem: njoj je božanska razumnost znana i je tolnačnica njegveh del. Ovo spada na osobnu mudrost vu Bogu. ↩︎
• *
  Koja čini istinski bogatoga pokehdob čini zadovoljnoga. ↩︎
• *
  Kani se gdo po razumu i prikladnosti skazati, gdo more njega bolje podvučiti kak božanska mudrost koja je svet stvorila. V. gore 7,17–21. Prir 8,22. ↩︎
• *
  Kani gdo pravičen kreposten postati, naj se vteče k mudrosti koje činenje je vsevdiljno zvršavanje viteškeh kreposti činov. ↩︎
• *
  Ar mudrost vuči vu vsem mertučnu, vmetelnu i pravu sredinu držati. ↩︎
• *
  Podvuča vu kreposti i pravičnosti zbog čega se one kreposti imenuju glavne. To je: takve na kojeh se druge temeljiju i okolo kojeh se one kakti okolo svojega tvorila obračaju. ↩︎
• *
  Vuči ova i vu njih podvuča. ↩︎
• *
  Velika čudnovita dogođenja. Iz prešesnosti more se razodeti budučnost ar spodobni zroki imaju spodobne opravke. ↩︎
• *
  Vu presuđenju pravdih. ↩︎
• *
  Drugi ovak tolnačiju: ja budem zvrhu narodov gospoduval. ↩︎
• *
  Nekoji ovak tolnačiju: da najmre druženje z mudrostjum donaša nevmrtelnost. ↩︎
• *
  Nekoji iz grčkoga ovak prenašaju: neizgrabljivo bogatstvo. ↩︎
• *
  Drugi iz grčkoga ovak prenašaju: vu privučanju k njejinemu druženju razbornost. ↩︎
• *
  Drugi tolnačiju: drečnoga držanja. ↩︎
• *
  Dobru, k dobru nagnjenu čud. ↩︎
• *
  Z napretkom vu mudrosti jesem zadobil dar čistoče. Drugi tolnačiju: i kajti ja jesem bil boljši (z boljšemi močjami nakinčen) jesem zadobil neoskrunjeno (to je čisteše) telo, nego bi ja z menjšemi močjami bil zadobil, pokehdob telo i duša stojiju vu primernem združenju med sobum. ↩︎
• *
  Od grehov nečistoče i drugeh zloč. Drugi vu opčinskem tolnačiju: muder. ↩︎