Knjiga Mudrosti — Del VII.

Ja doisto takaj jesem vmrtelni človek, vsem drugem jednak i iz pokolenja onoga zemeljskoga koj je bil prveši stvorjen i moje telo je dobilo spodobu svoju vu materinski vutrobi,^* Job 10,10,
poklamkam bi ja vu desetmesečnem času vu krvi iz človečanskoga semena skup bil izišel, po nasladnem sna prileganju.
I kada jesem bil porođen, jesem sopel opčinski zrak i jesem opal na vsem^* jednako včinjenu zemlju i prvi glas kojega od sebe jesem dal je bil, kak pri vseh drugeh, plač.^*
Ja jesem, vu plenice zavit, z velikum skrbjum bil kojen
ar nijeden kralj nema drugi početek svojega narođenja,
nego vsi imaju jednaki došestek vu živlenje i spodobni ishodek.^* Job 1,21; 1Tim 6,7.
Zato^* jesem prosil i dan je bil meni razum, ja jesem zval i duh mudrosti je došel vu me.
I nju jesem pretpostavil kraljestvam i kraljevskem stolicam i bogatstvo jesem držal za nikaj vu prispodablanju proti njoj.
Niti dragi kamen nesem njoj prispodobil pokehdob vse zlato vu prispodablanju proti njoj je kakti drobni pesek i srebro bude se pred njum kakti blato preštimavalo. Job 28,15.
Ja nju jesem več kak zdravje ali lepotu ljubil i jesem si naprvo vzel nju za posvet imati ar njejina svetlost nigdar ne vgasne.
Z njum pako jesu k meni došla vsa dobra^* i nezmerno bogatstvo po njejineh rukah. 3Kralj 3,13.
I ja se jesem zvrhu vsega veselil ar ova mudrost je pred menum hodila^* i ja nesem znal da ona je vsega toga mati.
Ja se nje prez himbenosti^* jesem navčil i nju prez nenavidnosti podeljujem i njejine bogatstvo ne zakrivam.
Ar ona je za ljudi nezmeren kinč. Koji se njega vživaju, postajeju delniki Božjega prijatelstva ter se po znanja darih preporučaju.^*
Bog je meni podeljil da mudro govorim i naprvo spoznavam kakva je vrednost toga kaj je meni dano^* ar on sam je vođa mudrosti i ravnitel mudreh.
Ar vu njegveh rukah jesmo mi i naša govorenja i vsa mudrost i znanost kak se mora živeti i delati.
On je meni dal pravo znanje od vsega kaj je da razmem kak je ves svet načinjen i kakva je pred stvarih moč.
Časov početek, konec i sredina, kak se Sunce obrača i leta dobe zmenjaju,
leta tečaj i zvezd razvrstenje,
naravu domače živine i divlanje zverine, silu vetrov,^* misli ljudih, razlučnost dračev i krepost korenja.
I vse kaj goder je skrito i nevidljivo jesem se ja navčil. Ar mudrost koja je vseh stvarih stvornica je to mene navčila.
Ar vu njoj je duh razumnosti^* koj je svet,^* jedini, mnogovrsten,^* tenek,^* blagorečljiv,^* gibljiv,^* neoskrunjen,^* nevkanljiv,^* vugoden, dobroljubeči, bistromuder, kojega nikaj ne preči, dobro čineči.
Vljuden, dobrotiven, stalen,^* stanovit, seguren,^* vsamoguči,^* vsaprevideči^* i vse duhe presežljiv, razumljiv, čist, tenek.^*
Ar gibljiveša nego vse gibljivo je mudrost.^* Ona pako zaradi svoje čistoče vsikam prek prejde.^*
Ar ona je sapa Božje moči^* i čisti istok jasnosti vsamogučega Boga i zato k njoj nikaj čistoga ne dohađa.
Ar ona je lesk vekivečne svetlosti^* i zrcalo prez truhe Božjega veličanstva^* i prilika njegve dobrote.^*
I pokehdob da je jedina,^* more vsa i akoprem sama vu sebi nepremenljiva,^* vsa vendar ponavlja i povdaje se po narodih^* vu svete duše i nje načinja prijatele Božje i proroke.
Ar Bog nikoga ne ljubi zvun onoga koj pri mudrosti ima svoj stan.
Ar ona je lepša nego sunce i višeša od vsakoga razvrstenja zvezd i ako li se k svetlosti prispodablja, ide pred njum.
Ar za njum sledi noč, ali hmanjica ne more obladati mudrost.^*

Objašnjenje

*
Sveti pisec koj govoreču osobu, kojoj on svoje navuke vu vusta polaže, ovde odlučeno kakti Šalomona kralja očituje. Pokazuje najprvič kak mudrost zasluži vsem pretpostavljena biti, ništarmanje od Boga dobiva se neg samo po poniznoj molitvi. ↩︎
*
Jednako nevoljnu. Reč „opal“ očituje onu nepomočljivost novoga stvorjenja. Nekoji narodi jesu takaj svoju novorođenu decu polagali na zemlju za pokazati da naj se nigdo ne bi za nju vzel, bi prez pomoči poginula. ↩︎
*
Zaisto na znamenje da človečansko živlenje je puno muk i nevolj. ↩︎
*
Razlučno je samo ono kaj se med obodvojem nahađa i ovo je jednomu na zveličenje, a drugomu na skvarjenje. ↩︎
*
Kajti ja ravno tak siromažek jesem bil kak drugi. I mudrost ravno tak malo za dar od narave prijel kak drugi. ↩︎
*
V. 3Kralj 8,11. ↩︎
*
Da mene vu vživanju dobra ravna. ↩︎
*
Vu priprostoči, čistem namenenju mojega srca. ↩︎
*
Pri Bogu i ljudih po dragosti koja mudromu i kreposnomu živlenju je lastovita. ↩︎
*
Kaj je nuternja cena dobrih ovoga živlenja. ↩︎
*
Drugi iz grčkoga tolnačiju: oblast duhov. ↩︎
*
To je: vu nestvorjenoj mudrosti je Sveti Duh. Da sveti pisec po duhu razumnosti Svetoga Duha, tretju osobu vu Božanstvu, kak po mudrosti Sina Božjega razmeva, to vučiju sveti oci. Nadalje, kak se ono kaj je bilo rečeno od mudrosti, više puti skupa na nestvorjenu i stvorjenu more pretezati, tak se takaj ono kaj je bilo spomenjano od Svetoga Duha, more se prilagoditi k človečanskomu znanosti duhu, nakuliko je on opravek Svetoga Duha. ↩︎
*
Sveti Duh je zvirališče vse svetosti, pravi duh človečanske znanosti ide na svetost. ↩︎
*
Sveti Duh je vu sebi jedini, vnogovrsten vu svojeh opravkih. Takaj človečanski duh znanosti vuči vu razlučneh vrstih vere, dobroga držanja, znanosti, dobroga opčine ravnanja, vmetelnosti, onu jedinu znanost. ↩︎
*
Sveti Duh presiže vsa, takaj Božanstva glubljinu (1Kor 11.20.) Takaj človečanska znanost more se dičiti z božanskem spoznavanjem. ↩︎
*
Čini govorljivoga. V. dole 10,21. ↩︎
*
Genljiv na poslenost. ↩︎
*
Zbog česa njega človek ne more prijeti ako ni čistoga srca. Gregur od Nazien ↩︎
*
Takaj duh človečanske znanosti ako li nad duhom očituvanja opstaje. ↩︎
*
Božanski duh stalen vu pomaganju, človečanski duh vu dobru. ↩︎
*
Koj dvojmbe otirava. ↩︎
*
Za se i vu človeku. ↩︎
*
Vsa za zveličenje određujuči. ↩︎
*
To je: vse duhe presežujuči primerom svojega razuma, mogučnosti i bistre pameti. Vu grčkem: vse razumne, čiste i tenke duhe presežujuči. ↩︎
*
To je: ar mudrost hitreše poprijemlje i presiže neg najbistreši i [naj]presežljiveši duh. Kaj se ravno ovde je reklo od duha mudrosti, to se sada istoj mudrosti prilaže. ↩︎
*
V. pasku 25. ↩︎
*
To od tud do 30. reda bi se moglo od božanske mudrosti kakti božanske lastovitosti razmeti, ništarmanje poleg rastolnačenja onoga od Svetoga Duha rasvečenoga apoštola (Žid 1,3) je ovde sveti pisec drugu božansku osobu, Sina Božjega, imal pred očmi. ↩︎
*
Svetlost od vekivečne svetlosti ar lesk svetlosti je svetlost i na veke z svetlostjum. Aug ↩︎
*
To je: vu njem se Otec zvršeno leska, prilikuje. V. Jan 14,9. ↩︎
*
To je: spodoba očinskog bitja. Na to veli sveti Ambrozijuš: „Pazi, kaj se velikoga ovde poveda. Prilika pokažuje da Sin ni nejednak Ocu, spodoba da je on osobna prilika očinskoga bitja, lesk, da je vekivečni.“ V. pasku 29. ↩︎
*
To je: za se bivstvena prosta. Drugi tolnačiju: akoprem je ona jedna itd. ↩︎
*
To je: svoje osopstvo obdržujuča. Potom sveti pisec izgovarja svoju veru vu osopstvo mudrosti vu Bogu. ↩︎
*
Nekoji ovak tolnačiju: od roda do roda hodi vu svete duše. ↩︎
*
Niti božansku koja vsigdar jednoista opstaje niti onu ljudem podeljenu. ↩︎