- Ne veseli se vu sinih nepobožneh ako se povekšavaju niti se ne raduj nad njimi ako straha Božjega ni vu njih.
- Ne zanašaj se na živlenje njihovo i ne glej na dela njihova.
- Ar bolši je jeden koj se Boga boji kak jezero nepobožneh sinov.
- I bolše je prez sinov vumreti kak nepobožne sine ostaviti.
- Od jednoga razumnoga bude se naselil orsag, pokolenje pako nepobožneh bude zapuščeno.
- Vnoga takoveh je videlo oko moje, ali vnogo več takoveh je čulo vuho moje,
- vu spraviščah grešnikov bude se ogenj vužgal i med narodi bude se srditost ražarila.
- Starinski golijati nesu prosili za grehe svoje, zanašajuči se na moči svoje jesu skončani.
- (Bog) ni otprostil onem pri kojeh Lot putnik je bil i preklel je nje zaradi njihoveh prevzetneh rečih.
- On je prez smiluvanja ves narod pogubil koji se vu grehih svojeh jesu izvišavali.
- Kak takaj šesto jezer pešcov koji se skup zebrali jesu vu tvrdokornosti srca svojega i ako bi bil samo jeden med njimi tvrdokoren, bi bilo čudo da bi bil prost ostal.
- Ar milosrdnost i srditost jesu z njim. On se pusti isprositi, ali takaj srditost razleva,
- kak velika je milosrdnost njegova, tak veliko je kaštiganje njegovo, on človeka poleg delih njegoveh sudi.
- Grešnik ne bude z krivicum pobegnul i zanašanje milosrdnosti činečega ne bude prez naplačanja.
- Vsaka milosrdnost pripravi mesto vsakomu poleg zasluženja del njegoveh i poleg razumnosti z kojum je kakti putnik živel.
- Ne reci: „Skril se budem pred Bogom i iz visokoga gdo na me misli?
- Med vnožinum puka ne budem spoznan ar kaj sem ja med tulikemi stvorjenji?“
- Nut, Nebesa i Nebesih nebesa, prepast i vsa Zemlja i vsa koja su vu njoj budu se pred nazočnostjum njegovum gibala,
- takaj gore i brežanjki i temelji zemlje budu se od straha gibali kada Bog na nje pogledal bude.
- I vu vseh oveh je nečutljivo srce, (Bog) pako vsako srce spozna,
- gdo razme pute njegove i viher kojega takaj ni videlo oko človečansko?
- Ar najviše del njegoveh je skrito, dela pako pravice njegove gdo bude nazvestil? Ali gdo je bude podnesel? Ar opsuđenje (Božje) je daleko proč od nekojeh (mislih) i ispitavanje vseh stvarih bude na den skončanja.
- Nerazumni prazne stvari misli, nespametni pako i bludeči misli bedaste stvari.
- Posluhni mene, sinko, i vuči se navuk razumnosti i pazi z srcem tvojem na reči moje.
- I budem ti vu pravednosti podvučenje dal i budem vsa preiskal koja k tomu potrebna jesu da bi mudrost povedal i pazi na reči moje vu srcu tvojem i budem z pravem duhom čuda povedal koja je Bog od početka v delih svojeh videti dal i budem tebe vučil njega vu istini spoznati.
- Bog je od početka vsa dela svoja vu mudrosti stvoril i pri stvarjanju njihovem razdelke njihove i med ovemi najosebujneše po želah njihoveh je razlučil.
- On je zanaveke opravkom njihovem lepotu pridal, ona nikaj ne potrebuju niti se ne vtrudiju i od opravkov svojeh ne prestajeju.
- Nigdo naj ne trapi bližnjega svojega naveke.
- Ne budi neveruvljiv reči njegovoj.
- Zatem je Bog na Zemlju pogledal i nju z dobrotami svojemi napunil.
- Duša vsako[ga] živoga nazveščala je pred licem svojem i vu nju opet se oni povrnuli budu.



