Del XXX.

1. Gdo sina svojega ljubi, po gustom ga kaštiguje da se oveseli vu poslednjeh svojeh i da ne bude potrebuval pri vratih susedov svojeh kruha prositi.
2. Gdo sina svojega vuči, bude se zaradi njega hvalil ter se bude vu sredini domačeh svojeh dičil.
3. Gdo sina svojega vuči, čini neprijatela nenavidnoga i vu sredini prijatelov bude se zaradi njega hvalil.
4. Ako je otec njegov vumrl, vendar je tak kak da ne bi bil vumrl pokehdob je za sobum sebi spodobnoga ostavil.
5. Videl ga je v živlenju svojem i veselil se je nad njim, vu preminenju svojem ni se rastužil niti ni bil pred neprijateli osramočen.
6. Ar ostavil je branitela hiže svoje suproti neprijatelom, a prijatelom povračnika za dobrote njihove.
7. Zaradi duš sinov (svojeh) bude on (otec) rane svoje obvezal i na vsaki krič bude se srce njegovo vstrašilo.
8. Konj razvuzdan postane nevkrotljiv i sin zapuščen postane prevzeten.
9. Gladi sina i bude te strahuval, igraj se z njm i bude te ražalostil.
10. Ne smej se z njim da ne budeš žaluval i da nazadnje zubi tvoji skomine ne dobiju.
11. Ne daj njemu oblasti vu mladosti i ne pusti v nemar kaj si on namišljava.
12. Privijaj vrat njegov v mladosti i tuci rebra njegova doklam je dete da morebiti ne postane tvrdokoren i tebi nepokoren i postane tebi na žalost srca.
13. Vuči sina tvojega i vzimlji se za njega da ne bude sramota njegova tebi na opšanost.
14. Bolši je siromak koj je zdrav i močen kak bogatuš slab i od nevolje trapljen.
15. Zdravje duše koje je vu svetlosti i pravici je bolše kak vse zlato i srebro i tvrden život (bolši) kak nezmerno bogatstvo.
16. Ni bogatstvo nad bogatstvom zdravoga života i ni veselja nad veseljem srca.
17. Bolša je smrt kak žuhko živlenje i vekivečni pokoj kak dugovečna mlahavoča.
18. Blago skrito pred vustmi zaprtemi je ravno tak kak su zmožne jestvine postavljene okol groba.
19. Kaj bude hasnel dar bolvanu. Ar ga niti jesti niti dihati ne more.
20. Tak se godi z onem koj od Boga je zavržen noseči plaču hudobnosti.
21. On z očmi pogledi i zdihava kakti skoplenik kada drži devicu i zdihava.
22. Ne zavdavaj sam sebi žalosti i ne trapi samoga tebe z tolnačem tvojem.
23. Veselje srca je živlenje človečansko i kinč prez pomenjkanja svetosti i razveselenje človeka živlenje podugša.
24. Smiluj se duši tvojoj da se Bogu dopadneš i zdržavaj se, skup zberi srce tvoje v svetosti njegovi i žalost daleko od tebe otiraj.
25. Ar žalost vre vnoge je skončala i nikakove hasne ne najdeš vu njoj.
26. Nenavidnost i srditost skračuju dneve i skrbi pune misli pripeljaju starost pred vremenom.
27. Jasno srce i dobro vu goščenjih nahađa se ar gosti njegove skrbljivo se pripravljaju.