Del XXXI.

1. Skoznuvanje zaradi bogatstva posuši život i skrbi pune misli na nje ne daju spati.
2. (Nepokojna) skrb za buduče živlenje odvrača (od Boga) srce, a teški beteg treznu čini dušu.
3. Bogatuš trudi se vu skupspravljanju imetka i vu počinku svojem bude se blaga svojega vžival.
4. Siromak se trudi zaradi pomenjkanja hrane i nazadnje prav potreben postane.
5. Koj ljubi zlato, ne bude opravičen i gdo potrošljivost išče, bude z njum napunjen.
6. Vnogi su zaradi zlata opali i lepota njihova je njim na pogublenje postala.
7. Drevo spačke je zlato aldujučeh: jaj onem koji nje iščeju i vsaki nespametni bude se po njem pogubil.
8. Blaženi bogatuš koj najđen je prez truhe i za zlatom ni tekel niti se ufal vu peneze i bogatstvo.
9. Gdo je ov i hvalili budemo njega ar činil je čudnovita vu živlenju svojem?
10. Koj skušan je vu tom i zvršen je, bude njemu dika vekivečna, koj mogel je prekršiti (zapovedi) ter ni prekršil, činiti zla pak ne včinil.
11. Zato potvrđeno je blago njegovo vu Gosponu i almuštva njegova bude pripovedala vsa opčina sveteh.
12. Sediš pri velikem stolu? Ne otpri pri njoj prvi vusta tvoja.
13. Ne reci tak: „Vnoga jesu koja su na njoj“.
14. Spomeni se da je zlo oko hmanje (nenavidnoga).
15. Kaj je med stvorjenemi hmanješega kak (takovoga) oko? Zato se bude pri vsakem okologledanju plakalo kaj goder bude videlo.
16. Ne posigaj prvi z rukum tvojum da se zaradi nenavidnosti potvorjen ne osramotiš.
17. Pri goščenju nigdar se preveč ne najeđ.
18. Presudi sam po sebi kaj bližnji tvoj rad ali nerad ima,
19. vživaj se od onoga kaj se pred te postavlja kakti človek mertučjiv da ne postaneš oduren kada vnogo ješ.
20. Za poštenja volju prestani prvi (od jela) i ne budi prekoreden da se ne bi morebiti zameril.
21. I kada med vnogemi sediš, ne posigaj prvi z rukum tvojum, takaj prvi ne potrebuj piti.
22. Pametnomu človeku je malo vina zadosti i vu spanju ne budeš od njega bantuvan i ne budeš čutil boli.
23. Požeruhni človek nima spanja, nego ščipanje i griz,
24. mertučljiv človek ima zdrav senj, bude spal do jutra i je vesel vu duši svojoj.
25. Ako si pak prisiljen odveč jel, vstani se od stola, zbluj i bude te okrepilo i ne budeš privlekel telu tvojemu betega.
26. Posluhni me, sinko, i ne zametavaj me i nazadnje budeš reči moje spoznal.
27. Vu vseh delih tvojeh budi hiter i nikakov beteg ne bude čez tebe došel.
28. Vnogeh vusnice budu hvalile onoga koj kruh obilno deljli i to bude od poštenja njegovoga istinsko svedočanstvo.
29. Proti onomu pako koj kruh skupo podeljuje, bude varaš morguval i svedočanstvo od skuposti njegove je istinsko.
30. Ne ponujaj vino onem koji vino ljubiju ar vino je vnoge skončalo.
31. Ogenj skuša železa tvrdoču, ovak pokažuje vino srca opojeneh gizdaveh.
32. Vino koje se trezno pije služi živlenju človečanskomu: ako nje mertučljivo piješ, budeš trezen.
33. Kakovo živlenje ima on kojemu bude to isto po vinu prikračeno?
34. Kaj odjimlje živlenje? Smrt.
35. Vino je otpočetka k veselju stvorjeno, a ne k pijanosti.
36. Vino koje se mertučljivo pije razveseluje dušu i srce.
37. Trezno pijenje je zdravje duše i tela.
38. Vino prekoredno pito napravi dražbe, srditosti i vnoge kvare.
39. Vino koje se prez mere pije doprinaša duši žuhkoču.
40. Srčenost koja iz pijanščine dohađa čini da se nespametni popikne, moč zgubi i rane dobi.
41. Ne karaj bližnjega tvojega pri pijenju vina i ne zametavaj ga vu veselju njegovem.
42. Reči spočitavanja ne reci njemu niti ga z terjanjem ne optršuj.