Šoltar LVII.

K koncu

1. Ne skončaj, Davidu k napisku znamenja

LVII.

2. Ako zaisto pravicu govorite, tak pravo sudete, sini človečanski!
3. Ar vu srcah nepravednosti zdržavate, na Zemlji ruke vaše krivičnosti zbavljaju.
4. Otuđili su se grešniki vre od vutrobe materinske, zabludili vre od narođenja, govorili su lažljiva.
5. Jadovitost^*Žid. r. 5. njihova je spodobna jadovitosti kače i slepovuša gluhoga koj tvrdi vuha svoja.
6. Da ne čuje glas bajavca i čaravca mudroga.
7. Razbil bude Bog zube njihove vu vustah njihoveh i kučnjake oroslanske zdrobil bude Gospon.
8. Pod nikaj prejdu kakti voda mimotekuča, napel je luka svojega doklam oslabe.

9.^*Žid. r. 9. Oni budu kakti puž vsehnuli i kakti negodno dete ne budu sunca videli. Kakti rastaljeni vojsk budu se razišli, opal je zvrhu njih ogenj i nesu videli sunca.

10. Predi nego trnje vaše pesikovina^*To je trnje divjeh rož. postane,^*Bude je srditost (njegova) kakti viher pri zdravem telu raškropila. bude nje kakti žive v srditosti požrl.
11. Veselil se bude pravični kada videl bude fantenje, bude ruke svoje v krvi grešnika vmival.
12. I rekel bude človek: „Ako se zaisto pravični naplača, zaisto sudi Bog na Zemlji.“

Objašnjenje

• *
  Bude je srditost (njegova) kakti viher pri zdravem telu raškropila.