Šoltar LXXIII.

1. Asafavo podvučenje

LXXIII.

Bože, zakaj si nas zevsema zahitil? Zakaj se je razjadila ljutost tvoja na ovce paše tvoje?

2. Spomeni se iz skupčine tvoje koju od početka ladal jesi.

Otkupil si kraljestvo odvečine tvoje, goru Sion na kojoj stanuval jesi.

3. Vzdigni ruke tvoje da gizdosti njihovoj konec včiniš, kuliko zla včinil je neprijatel v svetem mestu!
4. I dičili su se oni koji su te odurjavali, v sredini svetečneh shodiščih tvojeh oni su zastave svoje kakti znamenja obladanstva
5. v neznanosti svojoj na vrh vrat postavili. Oni su z sekirami kakti drevje v lozi
6. vrata njegova vsi skupa posekli i hižu tvoju z sekirami i širočkami razvalili.
7. Svetotajstvo tvoje požgali su z ognjem, na Zemlji oskrunili su prebivališče imena tvojega.
8. Oni su vsi skupa v srcu svojem rekli: „Zatrimo vse svetke Božje na Zemlji.“
9. Ne vidimo več znamenj našeh, takaj ni več proroka i^*Žid. r. 9. i nigdo med nami ne zna kak dugo bude to trpelo. več nas ne bude poznal.
10. Bože, kak dugo bude sponašal neprijatel, je li bude protivnik ime tvoje naveke^*Klel? dražil?

11.^*r. 11. Zakaj ruku tvoju i desnicu tvoju nazad vlečeš? Skončaj je iz sredine naručaja tvojega. Zakaj si ruku tvoju nazad potegnul i desnicu tvoju v naručaju tvojemu (držiš)?

12. Bog pako je kralj naš odveka, iskazal nam je pomoč pred vsem svetom.
13. Ti si morje po moči tvojoj vtvrdil, ti si glave pozojov vu vodi strl.
14. Ti si glave velikoga pozoja strl ter si njega puku harapskomu za hranu dal.
15. Ti si pustil iz pečine zdence i potoke izvirati, ti si velike vode vsušil.
16. Dan je tvoj i noč je tvoja, ti si zorju i Sunce naredil.
17. Ti si vse kraje Zemlja postavil, ti si leto i^*Žid. r. 17. zima. protuletje stvoril.
18. Spomeni se kak je neprijatel Gospona pšanil i kak je puk nerazumni ime tvoje^*r. 18. klel. dražil.
19. Ne predaj zverinam duše oneh koji tebe hvaliju i iz duš vbogeh tvojeh naj se naveke spozabiti.
20. Oglej se na zavez tvoj ar^*r. 18. klel. napunjeni jesu koji pomračeni jesu na Zemlji z hižami krivičnosti.
21. Ne pusti da bi ponizen osramočen ostal, vbogi i siromaški budu ime tvoje hvalili.
22. Vstani se, Bože, rasudi pravdu tvoju, spomeni se iz opšanostih tvojeh koje ti se vsaki den od nespametnoga činiju.
23. Ne spozabi se iz rečih neprijatelov tvojeh, gizdost oneh koji te odurjavaju, zmir vekša raste.

Objašnjenje

• *
  r. 18. klel.