- K koncu, na citaru osem strun, šoltar Davidov
XI.
- Pomozi mi, Gospone, ar pomenjkal je sveti,*Žid. Sveti su med sini človečanskemi retki postali. istine jesu med sini človečanskemi retke postale.
- Vsakoteri govori lažljiva k bližnjemu svojemu, z vkanljivemi vustmi i dvojvrsnem srcem govore.
- Naj zatre Gospon vsa vkanljiva vusta i bahavcev jezike.
- Koji su rekli: „Naj naš jezik visoke reči govori, mi smo gospodari vust našeh, gdo je naš Gospon?“
- „Zaradi nevolje vbogeh i zdihavanja siromakov sad se budem podignul“, veli Gospon. „Budem im pomoč iskazal i vu tom zaufano činil budem.“
- Reči Gosponove jesu reči čiste kak srebro koje je po ognju skušano, od zemlje odlučeno i sedemkrat očiščeno.
- Gospone, ti nas budeš čuval i pred pokolenjem ovem naveke opčuval.
- Nezdušnjaki povsud okolo hodiju,*Žid. Kajti su najhudobneši med sini človečanskemi izvišeni. poleg tvojega najvekšega odlučenja povnožil si sine človečanske.
Objašnjenje
- *Žid. Kajti su najhudobneši med sini človečanskemi izvišeni.
