Šoltar XVIII.

1. K koncu šoltar Davidov

XVIII.

2. Nebesa povedaju diku Božju i tvrdina nazvešča dela ruk njegoveh.
3. Dan poveda dnevu reč i noč daje noči na znanje.
4. Ni jezika nit govorenja kojeh se glas ne bi poslušal.
5. Po vsoj zemlji je se glas njihov razišel i do kraja sveta reči njihove.
6. (Vu Nebu) je (Bog) Suncu šatora postavil i ono ishađa kakti zaručnik iz komore svoje.

I veseli se kakti ris puta (svojega) za drčati.

7. Ono ishađa na jednem kraju neba i opteče okolo opet do toga istoga kraja i ni nikoga koj bi se pred vručinom njegovum skril.
8. Zapoved Gosponova neoskrunjena, preobračajuča duše, svedočanstvo Gosponovo je istinsko, dajuče malehnem mudrost.
9. Pravice Gosponove jesu prave, razveselujuče srca, zapoved Gosponova je svetla, rasvetlujuča oči.
10. Strah Gosponov je^*Žid. čist. svet, ostajuči od veka do veka, sudi Gosponovi jesu pravični, opravičeni vu sameh sebi.
11. Oni su željneši od zlata i dragoga kamena i slajši kak med i setje.
12. I zato je obdržava sluga tvoj i vu obdržavanju oveh ima obilnu plaču.
13. Gdo more krivnje spoznati? Očisti me od otajneh mojeh (grehov).
14. I opčuvaj slugu tvojega pred^*Žid. Pred prevzetnemi (ljudmi). tuđemi.

Ako ne budu nad menum gospoduvali, onda budem čist i očistil se budem od najvekšega greha.

15. I onda se budu govorenja vust mojeh i misli srca mojega pred licem tvojem vsigdar dopale. Gospone, ti si moj pomočnik i moj otkupitel!

Objašnjenje

• *
  Žid. Pred prevzetnemi (ljudmi).