Svetoga Jakopa apoštola opčinski list

Izbraja zla jezika kojega je najtežeše ravnati i pridaje razluku med zemeljskum i nebeskum mudrostjum.

Moja bratja, najte tak vnogi postajati navučiteli pokehdob vi znate da z tem vekši sud na se nakapate.^*
Ar mi vsi vu vnogeh grešimo. Ako gdo vu reči ne greši, ov je zvršen človek, on more takaj celo telo na vuzdi držati.^*
Nut, mi mečemo konjem vu gubec vuzde da nam budu pokorni i mi ves njihov život okolo vodimo.
Nut, takaj lađe, akoprem jesu velike ter se od silneh vetrov goniju, vendar se ravnaju od maloga vesla kam vpiranje kormanuša hoče.
Tak je takaj jezik mal doisto kotrig, ali velika opravlja. Nut, mal ogenj kakvu veliku šumu vužge!
Takaj jezik je ogenj, svet krivičnosti. Jezik je med našemi kotrigi takov da celo telo ognjusi i živlenja tečaj od našega narođenja vužiže ako se jenkrat od pekla podžge.^*
Ar vsaka narava zverin i ptic i kač i ostaleh (živin) more se vkrotiti i jesu vkročena od človečanske narave.
Jezika vendar nigdo zmed ljudih ne more vkrotiti, on je nepokojno zlo, pun smrtnoga čemera.
Po njem blagoslavljamo Boga i Oca i z njim preklinjamo ljudi koji na Božju spodobu jesu stvorjeni.
Iz jednoisteh vust ishađa blagoslov i preklinjanje. To, moja bratja, naj ne bude tak!
Je li zviranjek iz jednoiste luknje istaka slatku i žuhku vodu?
Je li more, moja bratja, figovo drevo roditi grožđe ali trs smokve? Ravno tak ne more solni zviranjek slatku vodu davati.
Gdo je muder i dobro odgojen med vami? On naj pokaže po dobrem držanju svoje delo v krotkoj mudrosti.^*
Ako pako vi čemernu nevuščljivost imate i karke jesu vu vašem srcu, tak se najte dičiti niti ne lažite suprot istini.^*
Ar ovo ni mudrost koja je odzgor dole došla, nego zemeljska, živinska, vražja.^*
Ar gde je nevuščljivost i karke, onde je nestalnost i vsakojačko hman delo.
Mudrost pako koja odzgor dole dohađa je najprvič sramežljiva, onda mirovna, čedna, poslušna, privoljiva k dobru, puna milosrdnosti i dobreh sadov, ne sudi niti nije skazljiva.
I sad pravice bude se sejal od oneh koji mir zdržavaju.^*

Objašnjenje

*
Ne vrivavajte se k navučiteljstvu pokehdob navučitele čeka oštreši sud ar oni takaj od toga budu morali odgovarjati je li nesu morebiti koga po svojeh navukih vu bludnost zapeljali. ↩︎
*
Ar človek vu opčinskom je kruto slab tak da on vnogovrsnem načinom more zagrešiti, ali jošče najtežeše je vu govorenju (navučanju) ne grešiti. Koj z rečjum ne zagreši, takov se more držati za zvršenoga človeka koj more nad vsemi svojemi telovnemi nagnenji gospoduvati. Človek kak govori, takov je, zvršeno govorenje očituje zvršenoga človeka. ↩︎
*
Ar jezik prispodablja se vu svojeh škodljiveh opravkih ognju, on vu sebi zadržava istom celi svet hmanjic pokehdob more na vse hmanjice napeljati. Jezik je tulike moči kotrig da po svojem govorenju more celoga človeka pokvariti, njegov celi živlenja tečaj vu ogenj vseh pohotnostih prestaviti, navlastito ako pod oblastjum pekla stoji ter se od Šatana ravna. Vu ovakvu nesreču ob tom gušče prepadaju deca koja od mladosti počemši dospevaju vu pokvarjeno društvo ali pak ako se od svojeh roditelov, odgojitelov i navučitelov po zasađenju zločesteh navukov za celo svoje živlenje pokvaruju. ↩︎
*
Apoštol povrača se na 1. red. Štima gdo zmed vas da je muder i dobroga držanja ter prikladen za navučitelstvo, tak pred vsem naj to kaj je vu stališu včiniti, pokaže po kreposnem živlenju ter istinu naj naprvo postavlja z krotkočum i razbornostjum. Svoje delo ili talentume, to kaj je on moguč včiniti. ↩︎
*
Ako se za navučitelstvo neg samo zato jagmite da kakti navučiteli proti drugem nemilo nevuščljivi budete i z njimi se budete mogli pregovarjati, tak se samo najte dičiti da jeste mudri niti suprot istini ne potvrđavajte da k navučitelstvu imate potrebne prikladnosti. ↩︎
*
Ar koj nemilu nevuščljivost ima ter se rad pregovarja, on nema nebesku, od Boga dohađajuču mudrost, nego zemeljsku kajti takov ne išče Božju diku, nego zemeljsko blago, diku i bogatstvo; živinsku kajti se takov kakti živinče od svoje pohotnosti, ne pako od razuma da ladati; vražju kajti takov gizdavi zvišava se kakti Šatan zvrhu drugeh ter da svoj cilj stigne, potrebuje šegavost, laži i vkanljivosti i stoji pod Šatanovem ravnanjem. ↩︎
*
I gde je ova mudrost, gde se ovakvi navučiteli nahađaju, onde se po mirovnem podvučanju istinito dobra dela koja peljaju vu Nebo budu takaj pri drugeh zvršavala od oneh koji z svojem bližnjem vu miru živeju, najmre od oveh mudreh, mirovneh navučitelov. ↩︎