Del III.

1. Nut, preljubljeni, ovo je vre drugi list kojega ja vam pišem, vu kojeh^*Vu kojeh obodveh listih. ja po opominanju vašu čistu pamet obuđujem^*Po opomenkih vas obuđujem i oživljujem vu namenenju da čisto i dostojno živete.
2. da se spomenete iz oneh rečih koje ja vam iz sveteh prorokov jesem naprvo povedal^*Koje ja iz sveteh prorokov izopčene ter tak kakti istom iz njihoveh vust vam jesem naprvo povedal. Vu grčkem: iz rečih koje vam jesu naprvo povedane od sveteh prorokov. i iz (prijeteh) od vašeh apoštolov zapovedih Gospona i Zveličitela.^*Vu grčkem: i iz zapovedih od nas apoštolov Gospona i Zveličitela daneh. Spomenite se tak iz rečih vre predi po prorokih prenazveščeneh, kak takaj iz apoštolskeh prepisov i opomenkov.
3. Pred vsem znajte da vu poslednjeh dnevih^*Vu krščanski vremena dobi vu kojoj se vre sada nahađamo. V. Žid 1,2. dojdeju zapeljivi zesmehavci koji poleg svojeh lastoviteh poželenjah hodiju^*Svoj lastoviti, nečisti navuk zmišljavaju i poleg njega živeju. Prisp. 2Tesal 2,1; Tim 4,1. 2; Tim 3,1.
4. i govoriju: „Gde je obečanje ali njegov povraček? Ar otkada jesu zaspali oci, vsa opstajeju tak kak je bilo od početka svorjenja.“^*Gde je ispunenje obečanja da Gospon ipak bude došel? Pokehdob do sada vre tuliki jesu pomrli, vendar vsa ostajeju nepremenjena vu svojem stališu! Ovakveh osmehavcov je bilo prez dvojmbe ob onem času kada je to Peter pisal. Oni jesu mogli ovo bludno štimanje prijeti od Židovov da Krištuš bude podignul zemeljsko kraljestvo z zemeljskum zmožnostjum, naravu prestvoril i krščenike vu ladanje vseh zemeljskeh dobrih i veseljih postavil.
5. Ali onem koji to hočeju je neznano da Nebesa i Zemlja jesu prvič iz vode i po vodi z Božjum rečjum postala.
6. Po kojeh^*Po kojeh nebesih. Iz nebes je se zleval potop na zemlju. takaj ondašnji svet, koj z vodum je bil potopljen, je poginul.
7. Nebesa pako i Zemlja, koja jesu sada, jesu po onoj istoj reči začuvana i obdržana za ogenj na dan Suda i pogublenja nepobožneh ljudih.^*Znamenuvanje redov 5.–7. je ovo: ali ovi osmehavci ne znaju niti ne premisliju da ves svet je bil prvič od Boga iz vode (vlažnosti) stvorjen i po vodi ob potopu skončan, sada se pako začuvava da se na Opčinskem sudu po ognju požge. „Iz vode i po vodi“ to je: Zemlja je izišla iz zmesi (chaos) vodi spodobnoj (iz prve nevreljene podloge, osnove materije) i je čez nju prejduča nastala ili vu bitje došla i ravno tak jesu vsa nebeska tela iz ove podloge stvorjena. V. Moj 1,3. Od potopa v. 1Moj 7 sl. Ako se veli da svet (Zemlja z svojemi nebesi, v svojem ohlipom ili atmosforom špotom) je „pod nikaj prešel“, tak to „pod nikaj prejti“ poginuti znamenuje, premeniti se. Spodobno reč, „požganje“ ne znamenuje  ‘vništarenje’ nego ‘premenenje’. V. red 12,13.
8. Ovo pako jedino naj ne bude vam neznano, preljubljeni, da jeden dan pri Gosponu je kak jezero let, a jezero let kak jeden dan.^*Apoštol je se vu redih 5.–7.  gornjem suprotgovorenju ovak suprotstavil: Gospon bude zaisto ipak došel i vsa premenil ar kak je svet po vodi postal, ovak bude po ognju požgan. Vezda nadalje odgovarja zakaj to tak dugo ne biva: Bog zadnjič odvlači, veli on, za volju našega poboljšanja (red 9.), ali ovo odvlačenje ne more se reči dug čas (red 8.) pokehdob pred Bogom jezero let je kakti jeden dan i pokehdob se pred Bogom primerom božanskoga premišljavanja načina zevsema nikakvo odvlačenje ne nahađa, kak se niti mi ne dajmo zbluditi, dapače mislimo da nikakvo ni odvlačenje. Pred Bogom je vse kaj vu vremenu biva, jeden vekivečni sada. Jezero let je zato pred njim kakti jeden hip. V. Šolt 89, 4.
9. Gospon ne odvlačuje svoje obečanje, kak nekoji štimaju^*Nego svoje obečanje segurno ispunuje., on samo ima trpljivnost z vami^*Vu grčkem: z nami. i neče da bi se gdo pogubil, nego da se vsi na pokoru obrneju.
10. Dan pako Gosponov nadojde kakti tat,^*Naglo. V. 1Tesal 5,1.2. vu kojem Nebesa^*Zračna i zvezdena nebesa. z velikum silum^*Vu grčkem: z velikem praskanjem. prejdeju, predstvari^*Temeljni osnutki (podloge) sveta. budu se od vručine rastalile, a Zemlja skup z deli^*Naravski i vmetelni pridelki. Prisp. Šolt 74; Šolt 101. na njoj bude zgorela.
11. Pokehdob anda vsa ova premineju, jako bi se morali trsiti z svetem živlenjem i pobožnostjum
12. čakati i hiteti k došestku Gosponovoga dneva vu kojem nebesa po ognju premineju i predstvari od žara ognja rastaliju se!
13. Mi pako poleg njegvoga obečanja^*V. Izai 65,17.66,22. čakamo nova Nebesa i novu Zemlju, vu kojoj pravica stanuje.^*Mi čakamo novi, to je od ovoga vidljivoga zevsema razlučni, posledno nevidljivi svet vu kojem samo pravični stanuju. V. od toga Rim 8,19; Očituv 21,1. Vu ostalem ove reči pokažuju da sveta požganje ne znamenuje vništarenje, nego premenenje, dapače ovoga ponebesenje. Ovak ove reči razmevaju vsi sveti oci i katoličanski Svetoga pisma tolnačiteli. Anda kak človek po Krištušu istom vbožanstven postaje i za ovem živlenjem dohađa k Bogu, ravno tak bude takaj ov naravski svet, kada vsi posledki greha budu skončani, prestavljen vu zvrhunaravski i bude prebivališče blaženeh.
14. Pokehdob anda vi, preljubljeni, ovo imate dočekati, tak se trsete da se neognjušeni ineoskrunjeni od njega vu miru^*Tak da mir bude med telom i dušum, da telo bude duši, duša pako Bogu podložna. Jan 14,27. najdete
15. i dugotrpnost našega Gospona^*Po kojoj on došestek dana jošče odvlači (red 9.). držete za zveličenje,^*Za način zadobiti zveličenje. kaj isto vam takaj naš preljubljeni brat Pavel poleg sebi podeljene mudrosti je pisal.^*Ovde se Peter prez dvojmbe poziva na liste Tesalonijancom i Korintijancom pisane, vu kojeh od ovoga objetja više puti biva govorenje.
16. Kaj on takaj čini vu vseh listih vu kojeh od nje govori, vu kojeh nekoja jesu teška za razmeti, koja, kak i ostala pisma, nevučeni i nestalni prevračaju na svoje lastovito skvarjenje.
17. Vi anda, bratja,^*Vu grčkom: Preljubljeni …. po bludnosti prez zakona živučeh itd. koji to naprvo znate, čuvajte se da po bludnosti nespametneh zapeljani ne pogubite vašu lastovitu stalnost!
18. Dapače, rastete vu milošči i vu spoznavanju našega Gospona i Zveličitela Ježuša Krištuša! Njemu budi hvala sada i na vekivečni dan! Amen.

Objašnjenje

• *
  Vu kojeh obodveh listih. ↩︎
• *
  Po opomenkih vas obuđujem i oživljujem vu namenenju da čisto i dostojno živete. ↩︎
• *
  Koje ja iz sveteh prorokov izopčene ter tak kakti istom iz njihoveh vust vam jesem naprvo povedal. Vu grčkem: iz rečih koje vam jesu naprvo povedane od sveteh prorokov. ↩︎
• *
  Vu grčkem: i iz zapovedih od nas apoštolov Gospona i Zveličitela daneh. Spomenite se tak iz rečih vre predi po prorokih prenazveščeneh, kak takaj iz apoštolskeh prepisov i opomenkov. ↩︎
• *
  Vu krščanski vremena dobi vu kojoj se vre sada nahađamo. V. Žid 1,2. ↩︎
• *
  Svoj lastoviti, nečisti navuk zmišljavaju i poleg njega živeju. Prisp. 2Tesal 2,1; Tim 4,1. 2; Tim 3,1. ↩︎
• *
  Gde je ispunenje obečanja da Gospon ipak bude došel? Pokehdob do sada vre tuliki jesu pomrli, vendar vsa ostajeju nepremenjena vu svojem stališu! Ovakveh osmehavcov je bilo prez dvojmbe ob onem času kada je to Peter pisal. Oni jesu mogli ovo bludno štimanje prijeti od Židovov da Krištuš bude podignul zemeljsko kraljestvo z zemeljskum zmožnostjum, naravu prestvoril i krščenike vu ladanje vseh zemeljskeh dobrih i veseljih postavil. ↩︎
• *
  Po kojeh nebesih. Iz nebes je se zleval potop na zemlju. ↩︎
• *
  Znamenuvanje redov 5.–7. je ovo: ali ovi osmehavci ne znaju niti ne premisliju da ves svet je bil prvič od Boga iz vode (vlažnosti) stvorjen i po vodi ob potopu skončan, sada se pako začuvava da se na Opčinskem sudu po ognju požge. „Iz vode i po vodi“ to je: Zemlja je izišla iz zmesi (chaos) vodi spodobnoj (iz prve nevreljene podloge, osnove materije) i je čez nju prejduča nastala ili vu bitje došla i ravno tak jesu vsa nebeska tela iz ove podloge stvorjena. V. Moj 1,3. Od potopa v. 1Moj 7 sl. Ako se veli da svet (Zemlja z svojemi nebesi, v svojem ohlipom ili atmosforom špotom) je „pod nikaj prešel“, tak to „pod nikaj prejti“ poginuti znamenuje, premeniti se. Spodobno reč, „požganje“ ne znamenuje  ‘vništarenje’ nego ‘premenenje’. V. red 12,13. ↩︎
• *
  Apoštol je se vu redih 5.–7.  gornjem suprotgovorenju ovak suprotstavil: Gospon bude zaisto ipak došel i vsa premenil ar kak je svet po vodi postal, ovak bude po ognju požgan. Vezda nadalje odgovarja zakaj to tak dugo ne biva: Bog zadnjič odvlači, veli on, za volju našega poboljšanja (red 9.), ali ovo odvlačenje ne more se reči dug čas (red 8.) pokehdob pred Bogom jezero let je kakti jeden dan i pokehdob se pred Bogom primerom božanskoga premišljavanja načina zevsema nikakvo odvlačenje ne nahađa, kak se niti mi ne dajmo zbluditi, dapače mislimo da nikakvo ni odvlačenje. Pred Bogom je vse kaj vu vremenu biva, jeden vekivečni sada. Jezero let je zato pred njim kakti jeden hip. V. Šolt 89, 4. ↩︎
• *
  Nego svoje obečanje segurno ispunuje. ↩︎
• *
  Vu grčkem: z nami. ↩︎
• *
  Naglo. V. 1Tesal 5,1.2. ↩︎
• *
  Zračna i zvezdena nebesa. ↩︎
• *
  Vu grčkem: z velikem praskanjem. ↩︎
• *
  Temeljni osnutki (podloge) sveta. ↩︎
• *
  Naravski i vmetelni pridelki. Prisp. Šolt 74; Šolt 101. ↩︎
• *
  V. Izai 65,17.66,22. ↩︎
• *
  Mi čakamo novi, to je od ovoga vidljivoga zevsema razlučni, posledno nevidljivi svet vu kojem samo pravični stanuju. V. od toga Rim 8,19; Očituv 21,1. Vu ostalem ove reči pokažuju da sveta požganje ne znamenuje vništarenje, nego premenenje, dapače ovoga ponebesenje. Ovak ove reči razmevaju vsi sveti oci i katoličanski Svetoga pisma tolnačiteli. Anda kak človek po Krištušu istom vbožanstven postaje i za ovem živlenjem dohađa k Bogu, ravno tak bude takaj ov naravski svet, kada vsi posledki greha budu skončani, prestavljen vu zvrhunaravski i bude prebivališče blaženeh. ↩︎
• *
  Tak da mir bude med telom i dušum, da telo bude duši, duša pako Bogu podložna. Jan 14,27. ↩︎
• *
  Po kojoj on došestek dana jošče odvlači (red 9.). ↩︎
• *
  Za način zadobiti zveličenje. ↩︎
• *
  Ovde se Peter prez dvojmbe poziva na liste Tesalonijancom i Korintijancom pisane, vu kojeh od ovoga objetja više puti biva govorenje. ↩︎
• *
  Vu grčkom: Preljubljeni …. po bludnosti prez zakona živučeh itd. ↩︎