Del V.

1. Onda^*Na Opčinskem sveta sudu (gore 4,20) i vu mestu skvarjenja (dole red 14). budeju pravični z velikum stalnostjum stali suprot onem koji nje jesu stiskali i njim sad njihoveh trudov otimali.^*Njihove trude na Zemlji jesu iskali pod nikaj deti. Vu grčkem: i njihova dela zametavali (za njihove muke nesu marali), njihove trude za vekivečno blaženstvo osmehavali i opšanuvali.
2. Kada oni to budeju videli, bude nje velik strah ophađal i budeju se čudili nad njihovem naglem i nenadejanem zveličenjem.
3. I budeju se kajali i od stiske srca zdihavali ter vu sebi^*Drugo tolnačiju: med sobum. govorili: „Ne li, ovo jesu oni iz kojeh se jednoč jesmo osmehavali i nje z opšanljivemi govorenji osramočuvali.
4. Mi, nerazumni, jesmo njihovo živlenje držali za bedastoču i njihov konec prez poštenja! Gore 3, 2.
5. Nut, kak oni jesu pribrojeni med sine Božje i njihovo odlučenje^*Njihovo odvečtvo. je med svetemi!
6. Ovak anda jesmo od puta istine zabludili i svetlost pravice ni nam svetila niti sunce spoznanja ni nam izišlo!
7. Mi se na putu krivice i pogublenja jesmo zatrudili i jesmo hodili po najtežešeh putih.^*Svetu i njegvem poželenjam služiti je vnogo težeše nego je služba Božja. To valuju isti hudobni. Put pako Gosponov nesmo spoznali.
8. Kaj je nam hasnela gizdost? I kaj je nam oholno z bogatstvum dičenje doprineslo?
9. Vsa ova jesu minula kakti senca i kakti mimobežeči glasonos. 1Par 29, 15. Gore 2, 5.
10. I kakti kakva lađa koja po morju slape hitajučem plava, od koje, kada mimo prejde, nikakov više trag ne nahađa se niti se steza njejinega gredela med slapmi. Prir 30,19.
11. Ali kakti kakva ptica koja po zraku leti, od koje letanja nikakvo ne nahađa se znamenje. Ar ona neg samo šumi z kreljutmi i bije lehkek zrak i njega z silnem letenjem na dvoje seče i odleti kreljuti gibajuč, ali se potlam nikakvo njejinega letenja ne nahađa znamenje.
12. Ali kakti kakva na odlučeno mesto spružena strelica, gde se zrak razdvaja ali ipak skup sklaplja tak da se njejin put ne pozna.^*Ovak kak ova predstavja prehađaju niti nikakov trag ne ostavljaju, ovak gine živlenje (r. 13), nasladnost (r. 8) i ufanje na stalnost telovneh veselj (r. 15) pri hudobneh.
13. Ravno tak takaj mi jesmo bili rođeni i naskorom ipak jesmo preminuli i nikakvo znamenje kreposti nesmo moguči pokazati,^*Kakti ostavljeni trag našega dovršenoga živlenja. nego po našoj hmanjici jesmo se skončali.“^*Nego kajti mi neg samo hudobnost jesmo zvršavali, je naše živlenje pod nikaj prešlo i mi zevsema smrti za del postali.
14. Ovak govoriju vu peklu oni koji jesu grešili.
15. Ar ufanje nepobožnoga je kakti cvetni mah kojega veter odnaša i kakti tenka pena koju viher rasprša i kakti dim kojega veter raznaša i kakti spomenek mimoprehađajučega prihodnika koj se je samo jeden dan mudil. Šolt 1,4; Prir 10,28.
16. Pravični pako budeju navek živeli^*Pravičnoga živlenje, veselje i ufanje ne prestaje (prispod. pasku 6.) kak razlučno je anda njegvo odlučenje od onoga hudobneh. i njihova plača je pri Gosponu i skrb za nje pri Višnjemu.
17. Zato budeju dobili oni zmožno Kraljestvo i sličnu korunu iz Gosponove ruke^*Pravični budeju jednoč z Bogom ladali (Gore 3, 8. Knj Očit 4,10.7,15.) vre na Sudnjem dnevu od kojega se ravno ovde govori, nakuliko najmre oni po Zakonu nad njimi zopčenem hudobne opsuđuju (Gore d. 3. pask. 9.) ar z svojum desnicum bude nje zakrival i z svojum svetum rukum branil.^*Ravno takaj na Sudnjem danu suprot hudobnem. Sveti pisec ispisava sad sveta Sud kak Bog na njem po mogučnosti svojega zakona oblada hudobne, nakuliko najmre njihovo živlenje opsuđuje, ter istom po stvorjenjih, nakuliko najmre ona zapuščaju hudobne.
18. On bude svoju srditost vzel za oružje i stvorjenja oboružil na fantenje suprot svojem neprijatelom. Šolt 17,40; Efez 6,13.
19. On bude pravicu oblekel za oklop i za šišak bude vzel pravičen sud.
20. On bude pravednost kakti za nepreobladljiv ščit vzel.
21. Svoju nevtažljivu srditost bude zbrusil za kopje i vsa sveta okrugljina bude z njim proti nerazumnem vojuvala.^*Vu Knj Očit d. 16. ispisavaju se kaštige z kojemi Bog na koncu sveta bude pohađal hudobne.
22. Dobro namerjene bliska strele budeju iz oblakov kakti iz kakvoga prav napetoga luka na skančanje van ishađale i segurno svoj cilj stignule.
23. Od njegve kakti pečina tvrde srditosti bude debela tuča padala. Morja vode budeju proti njim divljale i potoki skupstečeni budu silno na nje navaluvali.
24. Proti njim se bude podignul silni veter i nje kakti viher raspršal. Njihova krivica bude vsu zemlju na puščinu obrnula i njihova nečemurnost bude stolice mogučneh prevrnula.^*To je: vsa ona strahovita narave iskazanja koja Zemlju obrneju na puščinu, bude njihova nezgovorena nečemurnost z kojum oni vse sveto, dapače onu od Boga vpeljanu oblast, prevračaju, zvrhu Zemlje navlekla.

Objašnjenje

• *
  Na Opčinskem sveta sudu (gore 4,20) i vu mestu skvarjenja (dole red 14). ↩︎
• *
  Njihove trude na Zemlji jesu iskali pod nikaj deti. Vu grčkem: i njihova dela zametavali (za njihove muke nesu marali), njihove trude za vekivečno blaženstvo osmehavali i opšanuvali. ↩︎
• *
  Drugo tolnačiju: med sobum. ↩︎
• *
  Njihovo odvečtvo. ↩︎
• *
  Svetu i njegvem poželenjam služiti je vnogo težeše nego je služba Božja. To valuju isti hudobni. ↩︎
• *
  Ovak kak ova predstavja prehađaju niti nikakov trag ne ostavljaju, ovak gine živlenje (r. 13), nasladnost (r. 8) i ufanje na stalnost telovneh veselj (r. 15) pri hudobneh. ↩︎
• *
  Kakti ostavljeni trag našega dovršenoga živlenja. ↩︎
• *
  Nego kajti mi neg samo hudobnost jesmo zvršavali, je naše živlenje pod nikaj prešlo i mi zevsema smrti za del postali. ↩︎
• *
  Pravičnoga živlenje, veselje i ufanje ne prestaje (prispod. pasku 6.) kak razlučno je anda njegvo odlučenje od onoga hudobneh. ↩︎
• *
  Pravični budeju jednoč z Bogom ladali (Gore 3, 8. Knj Očit 4,10.7,15.) vre na Sudnjem dnevu od kojega se ravno ovde govori, nakuliko najmre oni po Zakonu nad njimi zopčenem hudobne opsuđuju (Gore d. 3. pask. 9.) ↩︎
• *
  Ravno takaj na Sudnjem danu suprot hudobnem. Sveti pisec ispisava sad sveta Sud kak Bog na njem po mogučnosti svojega zakona oblada hudobne, nakuliko najmre njihovo živlenje opsuđuje, ter istom po stvorjenjih, nakuliko najmre ona zapuščaju hudobne. ↩︎
• *
  Vu Knj Očit d. 16. ispisavaju se kaštige z kojemi Bog na koncu sveta bude pohađal hudobne. ↩︎
• *
  To je: vsa ona strahovita narave iskazanja koja Zemlju obrneju na puščinu, bude njihova nezgovorena nečemurnost z kojum oni vse sveto, dapače onu od Boga vpeljanu oblast, prevračaju, zvrhu Zemlje navlekla. ↩︎