Jonaš prorok — Del IV.

Pritužuvanje proroka osramočuje se.

To je pako Jonaša kruto jako peklo i rasrdil se je
i molil je k Gosponu i rekel: „Prosim te, Gospone, je li ni to kaj ja jesem govoril^* dok jesem jošče vu moji zemlji bil? Zato jesem hotel preteči po odbežanju vu Taržiž ar ja znam da ti jesi dobrotivni i milosrdni Bog, trpljiven i velikoga smiluvanja, i da opraščaš zloču.“^* Šolt 85,5; Joel 2,13.
„I sada, Gospone, vzemi od mene moju dušu ar smrt je meni boljša nego živlenje.^*
I reče Gospon: „Štimaš li da se pravično srdiš?“^*
I Jonaš je izišel iz varaša^* i vsel se je proti juternji strani varaša. Onde si je načinil sunčni šator i vsel se je spod njega vu sencu dok bi videl kaj se bude varašu dogodilo.
I Gospodin Bog je pripravil bršljan^* i ov je zrasel zvrhu Jonaševe glave da bi zvrhu Jonaševe glave bila senca i njega pokrival (ar si ni dobro čutil).^* I Jonaš je se veselil z velikem veseljem nad bršljanom.
Ali drugi dan, kada je zorja nastajala, je Bog pripravil črva. Ov je podjel bršljan i je vsehnul.^*
I kada bi sunce bilo izišlo, je puščal Gospon topel i smudeči veter puhati i sunce je Jonaša na glavu pripekalo tak da je od vručine omegluval. Onda si je on željel vumreti i rekel: „Meni je bolje vumreti nego živeti!“
Onda reče Gospon Jonašu: „Štimaš li da se ti pravično srdiš^* zbog bršljana?“ I on reče: „Pravično se srdim tja do smrti!“^*
I reče Gospon: „Tebi je žal zbog bršljana z kojem ti nikakvoga nesi imal truda, kojemu ti nesi dal zrasti, koj je v jedni noči narasel i v jedni noči vsehnul.^*
I ja naj ne bi nikakvo pomiluvanje imel z Ninive, velikem varašem, vu kojem je več kak sto dvadeset jezer ljudih, koji med svojum desnum i levum rukum razluke ne poznaju,^* i tulika živina!“

Objašnjenje

*
Je li si ja to vre predi nesem mislil. ↩︎
*
Prorok zdvojiva nad zveličenjem hiže izraelske i od velike žalosti prevzet hoče reči to: „Ja jedini jesem bil zmed vnožine prorokov izebran da po rešenju drugeh narodov ja mojemu nazvestim njegvo pogublenje pokehdob Ninivetanci jesu primerom Mojžeševoga proročanstva (5Moj 32,21) on puk koj bude stupil na mesto Izraelcev.“ On anda ne tuguje, kak nekoji štimaju, nad zveličenjem poganinov, nego nad sumljenem posletkom toga, najmre zvrhu zahičenja Izraela. (Hijer.) ↩︎
*
Ja hoču rajši vumreti nego pogublenje Izraela doživeti. (Hijer.) ↩︎
*
Je li je tvoja turobnost spametna? Je li zato kajti Ninive ni bil kaštigan mora Izrael poginuti? Dapače, ne pazeč na Izrael, je li ne moraš takaj z poganini imeti milosrdnost? ↩︎
*
Poklamkam bi on svoj sebi naručeni posel, pokoru prodekuvati, bil opravil, da počeka i vidi kakov konec bude vzel varaš. ↩︎
*
Vu židov. „kikajon“. Po ovi reči razmevaju nekoji zlateničnjak, drugi razmevaju tikvanju, ipak drugi, kaj je najprimerneše, stanoviti grm kojega steblo brzo zraste i široko kakti trs listje ima. ↩︎
*
Od sunčene žege. ↩︎
*
Od toga se z tem menje sme dvojiti pokehdob vu istočneh orsagih dreva višeputi hipno vsehneju. ↩︎
*
Žalostiš. ↩︎
*
Po pravici jesem zvrhu toga zevsem vsega žalosten! ↩︎
*
Vu jednem danu niknul i zniknul. ↩︎
*
Koji se jošče ne vživaju razuma. Bog je hotel reči: „Ako tebe vsehnenje kakve šibe natuliko žalosti, kuliko bolje mora meni kakti milosrdnomu Bogu milo biti tuliku vnožinu ljudstva pogubiti, zmed kojeh jošče k tomu vnogi čisto nedužni jesu. Dapače, ne pazeč na posleđa gledeč na Izrael, kuliko vekše pomiluvanje bi ti sam z njimi moral imati.“ Primerom broja dece, koje je bilo 120 000, je moral broj vseh stanovnikov končemar dva miliona znesti, i to ni preveč računano za varaš tak silnoga objetja. ↩︎