Del IX.

Judit prosi Boga za pomoč.

1. Poklamkam bi oni bili odišli, Judit se je povdala vu svoju molitvenu hižu, oblekla svoju pokornu opravu,^*Slekla je svoju opravu, koja je pokrivala pokornu opravu, da se pred Bogom kakti pokornica iskaže. svoju glavu posipala z pepelom i hitila se je dole pred Gospona i kričala proti Gosponu govoreča:
2. „Gospodine, Bog mojega oca Simeona,^*Mojega koreničnoga deda. koj si njemu dal meč na obranenje suprot tuđinam koji su vu svojoj nečisti nasladnosti oskrunili divojku i njejine stegno ogolili na sramotu^*Ova pripovest nahađa se vu 1. Knjigi Mojžeša delu 34, a redu 26 i sledečeh. Vu tem dogođaju moraju se dvoja dobro razlučiti: a) zažganost Simeonova i Leviova, vraženo poštenje Božje i svojega puka braniti i b) način kojem se ovo branenje je naprvo vzelo. Ona, najmre zažganost, je bila pravična, način pako je bil nečlovečen i suprot vsoj naroda pravici. Onu hvali Judit i nju želi imati, ovoga pako ona odurjava končemar vu svojem srcu kak Jakop, Simeonov otec, i Levi jesu njega odurili. V. 1Moj 34,30, 49, 5–7.
3. i njihove žene dal si na porob i njihove kčere vu sužanstvo i ves porob na razdelenje tvojem slugam koji su bili za tvoju diku vužgani, dojdi na pomoč, prosim te, Gospone, moj Bože, meni vdovici.
4. Ar ti jesi včinil prveša^*Vsa prveša čudočinstva na odrešenje Izraelcov. i jedno za drugem namislil^*Dovršil. Ar Bog ne misli jedno za drugem, nego vsa zajedno od veka, kak to sledeči red pokažuje. i kaj si ti sam hotel, to je včinjeno.
5. Ar vsi tvoji puti jesu pripravljeni i ti si tvoje sude vu tvoju previdnost postavil.^*Vsa koja ti vu vremenu ispeljavaš, jesu vre od veka pripravljena i vsa koja ti zvrhu ljudi pošiljaš, jesi ti vu tvojoj nezmerni previdnosti odredil. V. Knjig Mudr 11,21.
6. Poglej na taborišče Asirijancov kak si se dostojal onda pogledati na taborišče Egiptoncev kad su oboruženi za tvojemi slugmi tekli zanašajuči se na svoje voze i na svoje konjanike i na vnožinu vojnikov.“ 2Moj 14,9.
7. „Ali ti jesi pogledal na njihovo taborišče i nje su zatrudile tmice.
8. Morje je držalo tvrdno njihove noge i nje su pokrile vode.
9. Ovak, Gospone, naj se takaj njim zgodi koji se zanašaju na svoju vnožinu ter se vu svojeh vozih i kopju i ščitih i vu svojeh strelicah i sulicah dičiju,
10. a ne znaju da Ti sam jesi naš Bog koj počemši od početka zatiraš šerege i da Tvoje ime je Gospon!
11. Zdigni tvoju ruku kak od početka i zateri njihovu moč z tvojum mogučnostjum, naj spadne njihova moč vu tvojoj srditosti koji si obečaju da budu tvoje svetišče oskrunili i prebivališče tvojega imena ognjusili i rog^*Kinč, zmožnost. V. 2Moj 27,2. tvojega oltara z svojem mečom podrli!
12. Včini, Gospone, da njegvoj oholnosti bude z njegvem lastovitem mečom konec!
13. Daj mu se vloviti po zanjkah njegvoga pogleda na me i geni njega po mojeh vust ljubljenosti!^*Po mojeh mileh, ljubljeneh rečih.
14. Daj mojemu srcu stalnost da ga zamečem i moč da ga pogubim!^*Judit hoče Holoferneša, ali vendar ne tak da bi mu kakti tovarušica služila, po svojoj lepoti zavjeti da ga more vmoriti. Ovo nakanenje ni bilo grešno ar pokehdob da je bil Holoferneš neprijatel židovski, tak je ona vu boju, kojega je on krivično bil započel, imala pravicu njega ali z prevarum ali z silum skončati. Da pako ona za njega preslepiti i pod svoju oblast spraviti k tomu potrebuje svoju lepotu i blagorečnost, to je zato včinjeno ona kakti slaba žena nikakvo drugo ali končemar nikakvo jakše oružje ni imala. Ali je li je njoj bilo dopuščeno ovakvo oružje potrebuvati pokehdob da je potom Holoferneš vu pogibel grešenja bil postavljen? Ako li je Holoferneš vu lepoti i vljudnosti Judite našel priliku k čutljivem nasladnostjam, tak to ni bila Juditina, dapače, njegva krivnja pokehdob je ona z svojem kinčom i miloščum svojeh rečih jedino to i nikaj drugoga nakanila da k njem blizu dojde i njegvu zaufanost zadobi, kaj njoj vendar je moralo biti dopuščeno.
15. Ar ovo bude na spomenek tvojega imena kada njega ruka žene obali.“ Sud 4,21; 5,26.
16. „Ar tvoja moč, Gospone, ne stoji vu vnožini niti imaš dopadanje vu jakosti konjev. I oholni nesu se tebi dopadali od početka, vre pako ponizneh i krotkeh molitva je se tebi vsigdar dopadala.
17. Bog Nebes, stvoritel vod i gospon vseh stvorjenj, posluhni mene nevoljnu proseču koja se ufa vu tvoju milosrdnost!
18. Spomeni se, Gospone, iz tvoje oporuke i postavi mi reči na moj jezik i objači naprvovzetje vu mojem srcu da tvoja hiža ostane vu posvečenju
19. i da vsi narodi spoznaju da si ti Bog i da zvun tebe ni nikoga drugoga!

Objašnjenje

• *
  Slekla je svoju opravu, koja je pokrivala pokornu opravu, da se pred Bogom kakti pokornica iskaže. ↩︎
• *
  Mojega koreničnoga deda. ↩︎
• *
  Ova pripovest nahađa se vu 1. Knjigi Mojžeša delu 34, a redu 26 i sledečeh. Vu tem dogođaju moraju se dvoja dobro razlučiti: a) zažganost Simeonova i Leviova, vraženo poštenje Božje i svojega puka braniti i b) način kojem se ovo branenje je naprvo vzelo. Ona, najmre zažganost, je bila pravična, način pako je bil nečlovečen i suprot vsoj naroda pravici. Onu hvali Judit i nju želi imati, ovoga pako ona odurjava končemar vu svojem srcu kak Jakop, Simeonov otec, i Levi jesu njega odurili. V. 1Moj 34,30, 49, 5–7. ↩︎
• *
  Vsa prveša čudočinstva na odrešenje Izraelcov. ↩︎
• *
  Dovršil. Ar Bog ne misli jedno za drugem, nego vsa zajedno od veka, kak to sledeči red pokažuje. ↩︎
• *
  Vsa koja ti vu vremenu ispeljavaš, jesu vre od veka pripravljena i vsa koja ti zvrhu ljudi pošiljaš, jesi ti vu tvojoj nezmerni previdnosti odredil. V. Knjig Mudr 11,21. ↩︎
• *
  Kinč, zmožnost. V. 2Moj 27,2. ↩︎
• *
  Po mojeh mileh, ljubljeneh rečih. ↩︎
• *
  Judit hoče Holoferneša, ali vendar ne tak da bi mu kakti tovarušica služila, po svojoj lepoti zavjeti da ga more vmoriti. Ovo nakanenje ni bilo grešno ar pokehdob da je bil Holoferneš neprijatel židovski, tak je ona vu boju, kojega je on krivično bil započel, imala pravicu njega ali z prevarum ali z silum skončati. Da pako ona za njega preslepiti i pod svoju oblast spraviti k tomu potrebuje svoju lepotu i blagorečnost, to je zato včinjeno ona kakti slaba žena nikakvo drugo ali končemar nikakvo jakše oružje ni imala. Ali je li je njoj bilo dopuščeno ovakvo oružje potrebuvati pokehdob da je potom Holoferneš vu pogibel grešenja bil postavljen? Ako li je Holoferneš vu lepoti i vljudnosti Judite našel priliku k čutljivem nasladnostjam, tak to ni bila Juditina, dapače, njegva krivnja pokehdob je ona z svojem kinčom i miloščum svojeh rečih jedino to i nikaj drugoga nakanila da k njem blizu dojde i njegvu zaufanost zadobi, kaj njoj vendar je moralo biti dopuščeno. ↩︎