Del VII.

1. Moj sinko, čuvaj moja govorenja i moje zapovedi shrani vu sebi.
2. Moj sinko, obdržavaj moje zapovedi i moj zakon kakti očnu jederku^*Kaj se čuva skrbljiveše kak ravno očna jederka? i budeš živel.
3. Naveži njega na svoje prste, zapiši njega na table svojega srca.
4. Reci mudrosti: „Ti jesi moja sestra“^*Ja ljubim tebe kakti moju sestru. Mudrost imenuje se sestrum, prijatelicum, morebiti zato da očituje čisti i sveti zavez z človečanskum dušum. i razumnost imenuj tvojum prijatelicum
5. da ona tebe opčuva od stranjske žene i od tuđe koja ima slatke reči.^*Da te opčuva od nečistoče.
6. Ar ja jesem iz obloka moje hiže čes rešetke pogledal^*Čes obločne rešetke. Šalamon naprvo stavlja ovde na odvračanje od lotruvanja i nečistoče pripovest od napelavanja na nečistoču.
7. i videl jesem mlade ljudi i med njimi jesem premišljaval jednoga bedastoga mladiča
8. koj je po vulici prehađal poleg vugla^*Njejine hiže. Ona je imala svoju hižu na vuglu vulice da tak mimoiduče od više stran more k sebi privabiti. i je hodil blizu puta njejine hiže
9. vu sumraku,^*Sim tam hodil samoga sebe vu pogublenje prehitavajuč. kada se dan je počel smrkavati vu škuroj noči, vu temnosti.^*Ovde ispisane razlučne dobe tmice jesu nerazlučno prehađanje iz menjše vu vekšu duhovnu slepotu vu koju omamljeni mladič prepada.
10. I nut, njemu naproti dojde nekoja žena, nakinčena kakti kurva, navajena duše napeljati, ježičljiva i sim tam klateča se,
11. k pokoju neprivčena i koje noge ne moreju doma opstati,
12. koja sada vani, sada na vulicah, sada za vugli streže.
13. Ona popade mladiča, njega kušne i njemu se z nesramnem obrazom prilizava i veli:
14. „Za moju sreču jesem se zagovorila z krvnotočnem aldovom i denes jesem zvršila moj zagovor
15. zato jesem tebi naproti izišla pokehdob jesem željela tebe videti, i našla jesem tebe.
16. Ja jesem moju postelju z traki preplela^*Drugi: na vužince obesila. i nju z pisanemi sagmi iz Egipta zagrnula,
17. moju spalnicu jesem z mirhum, oloje i slatkum korum poškropila.
18. Hodi, opojmo se z ljubavjum, vživajmo se željneh objimanjih doklam dan svitati započme
19. ar mojega muža ni doma, on se je na daleki put povdal,
20. on je mošnju z penezi sobum vzel,^*Bude anda duže vremena izostal. na dan punoga meseca bude se povrnul k svojoj hiži.“
21. Ona je njega z vnogem govorenjem zaplela i z prilizavanjem svojeh vusnic z sobum povlekla.
22. On je taki za njum išel kakti vol koj se vu mesnicu pelja i kakti prokšeno janje i bedak ni znal da se vu spone vleče
23. doklam strelica prebode njegova jetra^*Strelica dušnoga spoznanja i sledeče duhovno i telovno pogublenje. kak da bi ptica vu zanjke hitela i ne zna da se njemu na živlenje šetuje.
24. Sada anda, moj sinko, poslušaj mene i pazi na reči mojeh vust!
25. Ne daj svoje srce na njejine pute potegnuti, niti se ne pusti po njejineh stezah zapeljati
26. ar ona je vnoge ranila i strmoglavila i takaj najjakši jesu od nje vmorjeni.
27. Njejina hiža je put vu pekel koji pelja nuter vu smrtnu gljubljinu.

Objašnjenje

• *
  Kaj se čuva skrbljiveše kak ravno očna jederka? ↩︎
• *
  Ja ljubim tebe kakti moju sestru. Mudrost imenuje se sestrum, prijatelicum, morebiti zato da očituje čisti i sveti zavez z človečanskum dušum. ↩︎
• *
  Da te opčuva od nečistoče. ↩︎
• *
  Čes obločne rešetke. Šalamon naprvo stavlja ovde na odvračanje od lotruvanja i nečistoče pripovest od napelavanja na nečistoču. ↩︎
• *
  Njejine hiže. Ona je imala svoju hižu na vuglu vulice da tak mimoiduče od više stran more k sebi privabiti. ↩︎
• *
  Sim tam hodil samoga sebe vu pogublenje prehitavajuč. ↩︎
• *
  Ovde ispisane razlučne dobe tmice jesu nerazlučno prehađanje iz menjše vu vekšu duhovnu slepotu vu koju omamljeni mladič prepada. ↩︎
• *
  Drugi: na vužince obesila. ↩︎
• *
  Bude anda duže vremena izostal. ↩︎
• *
  Strelica dušnoga spoznanja i sledeče duhovno i telovno pogublenje. ↩︎