Bog nekoje zmed židovskoga puka po milostivnem odebranju svojem zadržal je sebi da se po veri Krištuševoj zveliče, ostale pako zbog nevernosti vu slepoti, poleg prorokov prenazveščenja, je ostavil ter poganine namesto njih iz nezaslužne dobrote božanske prijel, koje opomina apoštol da se ne bi Židovom dičili ter da Židovi za vreme zapuščeni zadnjič k Krištušu obrnuti budu, iskriknuvši nad nepresežnosti božanske mudrosti.
- Velim anda, je li je Bog zavrgel puka svojega? Zevsema ne. Ar i ja Izraelec jesem z Abrahamovoga semena, od Benjaminovoga pokolenja,
- ni zavrgel Bog puka svojega kojega je previdel. Je li ne znate kaj od Elijaša govori Pismo, kak se tuži Bogu proti Izraelu govoreči:
- „Gospone, proroke tvoje jesu skončali, oltare tvoje raskopali i ja sem sam ostavljen i šetuju meni na živlenje.“
- Ali kaj veli njemu odgovor božanski? „Ostavil sem meni sedem jezer ljudih koji nesu prigibali kolena svoja pred Balom.“
- Tak anda i vu vezdašnjem vremenu ostanki poleg odebranja milošče začuvani včinjeni jesu.
- Ako pako po milošči, tak vre ne po delih ar drugač milošča vre ne milošča.
- Kaj anda? Kaj iskal je Izrael, to ne je stignul, odebranje pako je stiglo, ostali pako jesu oslepljeni,
- kak pisano je: „Dal je njim Bog duha brlavoga, oči da ne vide i vuha da ne čuju, tja do dneva denešnjega.“
- I David veli: „Naj bude stol njihov k zanjki i k vlovlenju i k spački i k naplačenju njim.
- Naj potemneju oči njihove da ne vide i hrbet njihov vsigdar prigiblji.“
- Velim anda, je li su se tak popiknuli da bi opali? Zevsema ne. Nego po pregreški njihovoj je zveličenje poganinom da bi je na nenavidnost razdražili.
- Ako je pako pregrešenje njihovo blago sveta i pomenjkanje njihovo bogatstvo poganinov, kuliko bolje obilnost njihova?
- Ar vam, poganinom velim: kak dugo zadnjič narodov apoštol jesem, službu moju budem poštuval,
- ako bi kak razdražil na nasleduvanje telo moje da nekoje zmed njih zveličene včinim.
- Ar ako je zgubiček njihov pomirjenje sveta, kaj je anda prijemanje kak živlenje z mrtveh?
- Ako je načetek svet, i testo je sveto i ako je koren svet, svete su i veje.
- Ako su pako nekoje veje zlomljene, ti pako pokehdob si divjak olike bil, vcepljen jesi vu nje i delnik korena i mašče olikove postal jesi,
- ne diči se čez veje. Ako se pako dičiš, ne nosiš ti korena, nego koren tebe.
- Rečeš anda: „Vlomljene jesu veje da se ja vcepim.“
- Dobro, zarad nemernosti vlomljene jesu. Ti pako po veri stojiš, ne prevzemi se, nego se boj.
- Ar ako Bog naravskem vejam ni otprostil, da morebiti niti tebi ne oprosti.
- Viđ anda dobrotu i oštroču božansku: nad onem zadnjič koji su opali, oštroču, proti tebi pako dobrotu božansku ako ostaneš vu dobroti ar drugač se i ti vsečeš.
- Ali i oni ako ne ostaneju vu neveruvanju, vcepiju se ar mogučen je Bog nje opet vcepiti.
- Ar ako ti iz naravske divje olike odsečen i proti naravi vcepljen jesi vu dobru oliku, kuliko bolje oni koji poleg narave vcepiju se vu oliku svoju?
- Ar neču da ne bi znali, bratja, skrovnost ovu (da se ne bi sami sebe za mudre držali) da je slepota čez jednu stranku Izraela nadošla doklam obilnost poganinov ne bi vleznula
- ter tak ves Izrael zveličen postal, kak pisano je: „Dojde iz Sijona koj otme i odvrne nepobožnost od Jakopa.
- I ov je njim od mene zavez i ov je moj zavez z njimi kada odnemem grehe njihove.“
- Poleg Evangelijuma zadnjič jesu neprijateli zbog vas, poleg odebranja pako jesu najdragši zbog ocev.
- Ar prez pokore jesu dari i zvanje božansko.
- Ar kak i vi negda neste veruvali Bogu, vezda pako milosrdnost stignuli jeste zbog neveruvanja njihovoga,
- tak i oni sada nesu veruvali na milosrdnost vam skazanu da i oni milosrdnost stigneju.
- Ar Bog je vse v neveruvanje zaklenul da se vsem smiluje.
- O, glubljine bogatstva Božje mudrosti i spoznanja! Kak nepresežni jesu njegovi sudi i nezvedljilvi njegovi puti!
- Ar gdo je Gosponovu misel spoznal? Ali gdo je bil njegov tolnačnik? Knj Mud 9,13; Iza 40,13; 1Kor 2,16.
- Ali gdo je prveši kaj dal njemu da mu se ipak odvrne?
- Ar od njega i po njem i vu njem jesu vsa: njemu budi dika naveke. Amen!
