Svetoga Januša apoštola list prvi

Ježuš Krištuš je naš zagovoritel pri Ocu i aldov vtaženja ili pomirenja za grehe vsega sveta, z obdržavanjem pako Božjeh zapovedih pokažuje se pravo Boga spoznanje i ljubav da je nova i stara zapoved; gdo je vu svetlosti i gdo je vu tmici; razlučnem piše dobam odvračajuči nje od ljubavi sveta, od krivovernikov i opominajuči nje da jednoč prijetu veru obdrže nasledujuči nadehnenja Svetoga Duha.

Moja dečica, to vam pišem da ne grešite. Ako li pako gdo je zagrešil, tak imamo zagovoritela pri Ocu, Ježuša Krištuša, pravičnoga,^*
i ov je pomirenje za naše grehe, ali ne samo za naše, nego takaj za grehe celoga sveta^*
i otud znamo da njega poznamo ako obdržavamo njegve zapovedi.^*
Koj veli: „Ja poznam njega“, pak vendar ne obdržava njegve zapovedi je lažec i vu ovem ni istine.
Koj pako obdržava njegvu reč, vu njem je zaisto ljubav Božja zvršena^* i po tom spoznajemo da jesmo vu njem.^*
Koj veli da vu njem ostaje, on mora, kak je on hodil, sam hoditi.
Preljubljeni, ja vam ne pišem novu zapoved,^* nego staru zapoved koju jeste imeli od početka, ova pako stara zapoved je reč koju jeste čuli.^*
Ali ja vam takaj pišem novu zapoved koja je vu njem i vu nas istinska ar je tmica minula i prava svetlost vre sveti.^*
Koj veli da je vu svetlosti,^* pak svojega brata odurjava, on je jošče do sada vu tmici.^*
Koj ljubi svojega brata, on ostaje vu svetlosti^* i vu njem ni nikakve spačke.^*
Koj pako odurjava svojega brata, on je vu tmici i vu tmici hodi niti ne zna kam ide kajti tmica je oslepela njegve oči.^*
Ja pišem vam, dečica,^* pokehdob vam jesu otpuščeni grehi zarad njegvoga imena.^*
Ja pišem vam, oci, kajti vi poznate onoga koj je od početka.^* Ja pišem vam, mladenci, kajti vi jeste obladali Hudobnjaka (Šatana).^*
Ja pišem vam, deca, pokehdob da vi poznate Oca.^* Ja pišem vam, mladenci,^* pokehdob da vi jeste jaki i reč Božja ostaje vu vas^* ter jeste obladali Hudobnjaka.
Ne ljubete svet niti ona koja jesu na svetu. Ako gdo ljubi svet, tak ljubav Oca ni vu njem.^*
Ar vse kaj je na svetu, je tela poželenje, očih poželenje i žitka gizdost,^* kaj ni iz Oca, nego iz sveta.^*
I svet premine skupa z svojum nasladnostjum, koj pako čini volju Božju, on ostaje naveke.
Dečica, poslednja je vura i kak jeste čuli, dojde Antikrst i sada jesu vnogi antikrsti postali, otkud spoznajemo da je sposlednja vura.^*
Oni jesu izmed nas izišli, ali nesu bili izmed nas^* ar da bi oni izmed nas bili, tak bi zaisto z nami bili ostali, ali nad njimi se pokažuje da nesu vsi izmed nas.
Ali vi imate mazilo od Svetoga i znate vsa.^*
Ja vam nesem pisal kak da vi ne bi znali istinu, nego kakti takvem koji nju znaju i (spoznavaju) da nikakva laž ne dohađa iz istine.^*
Gdo je lažec^* nego on koj taji da Ježuš je Krištuš?^* Ovo je Antikrst koj Oca i Sina taji.^*
Vsaki koj zataja Sina, nema takaj Oca, koj pako valuje Sina, ima takaj Oca.^*
Kaj vi od početka jeste čuli, to naj ostane vu vas, ako vu vas ostane kaj vi od početka jeste čuli, tak takaj vi budete vu Sinu i vu Ocu ostali.^*
I ovo je ono obečanje koje je on nam dal: vekivečni žitek.
Ovo jesem pisal vam od oneh koji vas zapeljavaju.
Kaj se vas dotikava, tak mazilo, koje od njega jeste prijeli, naj ostane vu vas i vam ni potrebno da vas gdo vuči, nego kak vas njegvo mazilo od vsega vuči, tak je istina i nikakva laž i kak je on vas vučil, tak ostanite vu njem.^*
I sada, dečica, ostanite vu njem^* da mi, kad se on iskaže,^* moremo imati zaufanost i od njega se ne osramotimo pri njegvem došestku.
Ako znate da je pravičen, tak takaj znajte da vsaki koj čini pravicu, je iz njega rođen.^*

Objašnjenje

*
Moja dečica, koju ja tak ljubim kak otec ljubi svoju decu, ja vam ne pišem od božanske milosrdnosti po kojoj on nam naše spovedane grehe otpušča (gore 1,9) da bi se zato v nemar puščali, dapače, po tom se z tem bolje obuđujte na habanje zla i na ispunavanje božanskeh zapovedih. Ništar manje vendar ako li je gdo zagrešil, kak se to krhkem ljudem more pripetiti, tak zato naj ne zdvoji ar Ježuš je pri svojem Ocu i prosi za nas pokehdob on njemu neprestance svoj dovršeni aldov na pomirenje naprvo stavlja (Žid 9). ↩︎
*
Pridaj k tomu da se priloži sledeče: ako li mi njega kakti Pomiritela, Otkupitela istinski spoznajemo, kakvo pako mora biti to spoznanje da bude istinsko, poveda sledeči red. ↩︎
*
Naše spoznavanje Krištuša, naša vera vu njega i njegov navuk imenuje se neg samo onda istinski ako mi skupa sveto živlenje, pokornost proti zapovedjam Božjem zjedinujemo. ↩︎
*
On ima ne samo istinsko spoznanje, nego takaj i ljubav Božju. ↩︎
*
Nad ovum ljubečum pokornostjum spoznajemo mi da z njim jesmo zevsema zjedinjeni kak rozgva z trsom. (Jan 15,1 i sl.) ↩︎
*
Vu tom da ja potrebujem, spoznanje mora z pokornostjum, ljubavjum združena biti. ↩︎
*
Zapoved pokornosti, ljubavi je stara zapoved, vi nju znate otkad jeste krščeniki iz podeljenoga vusnoga podvučanja. ↩︎
*
Ali ja vam pišem takaj od zapovedi bratinske ljubavi, ova more se imenuvati nova tak gledeč na Ježuša kak i na vas: na Ježuša pokehdob je on sam nju imenuval novu (Jan 13,34), na vas pokehdob vi nju stoprv od onda otkad jeste krščeniki poznate i obdržavate ar ono poganinsko namenenje, koje ne pozna zvrhunaravsku ljubav, jeste odvrgli, krščansko pako, k kojoj ljubav bitno spada, jeste prijeli. Da je ljubav krščanstvu bitna, rastolnačuju sledeči tri redi. ↩︎
*
Da je krščenik, da misli i barače kakti krščenik. ↩︎
*
On je zmir jošče poganinskeh namenenj. ↩︎
*
Ostaje krščenik, z Krištušem združen kak rozgva z trsom. ↩︎
*
On se ne popikne. Ar kak goder on koj ob belem danu hodi, nema se bojati da bi se posklizal, ravno tak duhovnem načinom rasvečeni, koj primerom ljubavi ostaje vu Ježušu, segurno hodi po svojem živlenja putu niti se ne da po odurjavanju svojega brata napeljati na greh, opadanje i pogublenje. ↩︎
*
Koj je z ljubavjum pogubil Ježuša, je spodoben onomu koj po tmici okolo piplje, on je ono segurno, stalno živlenja vodstvo pogubil ter se po svojeh pohotnostjah, bludnosti i grehu, koj njega zaslepljuje, iz puta proč vu skvarjenje zapeljuje. ↩︎
*
Kaj Januš sada hoče pisati, to sledi vu 15. do 17. reda. Zvezek z naprvo stoječem je ov: „Zvun toga da vas na ljubav proti Bogu i bližnjemu pozivam (r. 7.–11.), ja vam takaj pišem da ne ljubite svet, njegva dobra i veselja.“ Po reči „dečica“ govori proti vsem krščenikom vu opčinskem, onda se vu posebnem proti njim obrača, najmre, primerom njihove dobe, proti ocom, mladencom i deci da vsakoga poleg njegve dobe prav močno na svoj opomenek čini pazljivoga. Pri vsakoj dobi naprvo stavlja on posebni zrok svet ne ljubiti koj je njoj čisto ravno primeren akoprem on i drugoj dobi more služiti. ↩︎
*
Za volju onoga kaj je on, to je za volju njegve lastovitosti kakti Otkupitel. Ime ipak stoji mesto bitja. Vsi krščeniki vu opčinskem naj ne ljubiju svet niti njegve nasladnosti pokehdob da je njim po Ježušu ono veliko otpuščenja grehov dobročinstvo v del došlo. ↩︎
*
Pokehdob vi glubše spoznanje božanske Ježuša Krištuša časti imate (gore 1, 1). Najjakši zrok svet ne ljubiti, naj bude za vas oce ov da vi vu krščanskem spoznanju vre daljneši napredek jeste načinili. ↩︎
*
Vi, mladenci, jeste na svetem krstu, gda iz dece Šatane jeste postali Božja deca, po vašem stalnem spoznavanju (r. 14) obladali Šatana. Ov zrok naj vas gene da dovršite harc i takaj obladate svet koj vsa poprijemlje da vas k sebi povleče. Apoštol zevsema primerno naprvo postavlja mladence kakti boritele ter nje zajedno obuđuje na daljneše harcuvanje suprot sveta skušavanjam. ↩︎
*
Vas decu opominam ja zato da ne ljubite svet kajti vi Oca vu Nebesih poznate i znate da on z svetom nema nikaj opčinskoga (r. 16). Kak je Otec, tak naj budu deca, najprimerneši zrok za ranu mladosti dobu. ↩︎
*
Mladencov, koji navlastito jesu podvrženi skušavanjam sveta, biva jošče jeden put spomenek. ↩︎
*
Po stalnem valuvanju. ↩︎
*
Vaše srce naj se ne prikapča k telovnomu i poželjivomu človeku niti vu opčinskem k zemeljskem ar se z tem ne slaže Božja ljubav. ↩︎
*
Vživanja, ladanja i dike poželjivost, lakomost. ↩︎
*
Kaj svoj početek nema iz Boga, nego iz sveta vu zlu, vu grehu ležečega, iz poželjivosti koja je na svetu prevagu dobila. ↩︎
*
Sveta konec več takaj ni tak daleko kak vi morebiti štimate ar mi stojimo na svetu vu zadnjem božanskoga kraljestva času vu kojem, kak je vam prodekuvano, ima dojti Antikrst i vre jesu vnogi prehodniki, krivi navučiteli nadošli, otkud spoznajemo da je zaisto zadnji čas nadošel. ↩︎
*
Oni nesu bili pravi krščeniki koji do konca stalni opstajeju. ↩︎
*
Ništarmanje meni ni potrebno vas od oveh antikrstov, oveh bljudneh navučitelov odgovarjati ar vi jeste krščeniki, to je ‘namazani’, znutra jeste nadaruvani z miloščum i mudrostjum Svetoga Duha tak da vi jeste prikladni ono presuditi kaj krivi navučiteli naprvo donašaju ter da se opčuvate od njihoveh vkanljivostih. ↩︎
*
Ja vam nesem pisal kak da bi vam krščanska vera bila neznana, nego kakti takvem koji vu njoj jesu dobro podvučeni i koji ravno zato takaj znaju da ona nikakvu laž niti nikakvu krivu veru vu sebi ne more zadržavati. Kakvu pako krivu veru apoštol posebno je imal pred očmi, to očituje sledeči red. ↩︎
*
Krivi navučitel. ↩︎
*
Da se vu osobi Ježuša Sin Božji, Mesijaš, Zveličitel je iskazal. ↩︎
*
Ovo je Antikrst koj vu Ježušu taji Krištuša i Sina i z Sinom takaj Oca. ↩︎
*
Ar neg po Sinu vučimo se Boga Oca spoznati, poštuvati i ljubiti. ↩︎
*
Ako vi pri navuku vam prodekuvanem ostanete, onda vi z Ocom i Sinom budete ostali zvršeno združeni. ↩︎
*
Ovak se ima dugovanje z vašemi napeljiteli, oni vu Ježušu tajiju Sina i Oca; kaj se vas dotikava, tak vam ni potrebno one gljibše mudrosti z kojum se oni dičiju, vi samo začuvajte prijete milošče z prijetem navukom i tak budete zvrhu vsega potrebno rastolnačenje zadobili. Tak kak se vi vu ovem miloščih stališu ter po navuku podvučate, tak je čista istina, zaisto, kak je vas Ježuš po svojeh namesnikih podvučil, tak pri tom ostanite i potom vu njem. Pazi: reči „kak vas njegvo Mazilo od vsega podvuča“ stojiju vu združenju z sledečemi „kak je on vas podvučil“. Milošče anda Mazilo ne sme se razdružiti od Krištuševoga navuka. Potom otpada od samoga sebe ono prazno nekojeh zabluđeneh govorenje kak da bi za nas podvučiti od onoga kaj moramo veruvati i činiti nuternje rasvečenje bilo zadovoljno ar sveti Januš od milošče Mazila govori, nego samo vu „združenju“ z navukom koj se prodekuje i kojega znutra vu se moramo prijeti onak kak se prodekuje. ↩︎
*
Po stalnosti vu pravoj veri i pravoj ljubavi. ↩︎
*
Na Sudu. ↩︎
*
Ove reči združuju se z ovemi: „Ostanite vu njem.“ Ter ostanite vu njem po vernem, svetem živlenju ar kak goder vi znate da je on svet, ravno tak takaj znajte da neg samo on koj se trsi svet postati, nosi nad sobum segurno znamenje božanskoga preporođenja i z tem skupa ima poručanstvo da pri njegvem drugem došestku bude z njim odvečuval Božje kraljestvo kajti ako jesmo Božja deca, tak budemo takaj Božji odvetniki, Krištuševi pako skupodvetniki (Rim 8,17). ↩︎