- K koncu istomu Iditunu Davidova pesem
XXXVIII.
- Rekel sem: „Držal se budem putov mojeh da ne zagrešim z jezikom mojem. Postavil sem na vusta moja stražu doklam grešnik proti meni stoji.“
- Zanemel sem ter v poniznosti mojoj takaj to dobro zamučal sem i bol moja je se ponovila.
- Razgrelo se je vu meni srce moje i vu premišljavanju mojem vužgal se je ogenj.
- Ja sem z jezikom mojem rekel:*Žid. ovde se počimlje r. 5. „Daj mi, o, Gospone, znati konec moj
i kulik je broj dnevov mojeh da znam kaj mi menjka!“
- Nut, ti si dnevom mojem malu meru*Jeden dlan dugu meru. odlučil i živlenje moje je kakti nikaj pred tobum.
Zaisto, vsi živuči ljudi jesu lestor čalarnost.
- Ali vendar človek prejde kakti senca i zahman je nepokojen.
On skup spravlja kinče i ne zna komu ih bude skup spravil.
8.*Žid. r. 8. Kaj anda ja sada čekam, o, Gospone? Ti si ufanje moje. I sada, na kaj ja čekam? Je li ne na Gospona? I živlenje moje je pri tebi!
9.*Žid. Oslobodi me od vseh grehov mojeh i ne daj me norcom na opšanenje. Oslobodi me od vseh turobnostih mojeh, ti si mene bedakom na opšanost dal!
- Zanemel sem i nesem otprl vustih mojeh kajti si ti to včinil.
- Odvrni od mene kaštige tvoje!
- Odnemogel sem pod močnum rukum tvojum koja me kaštiguje, zaradi hudobnostih kaštiguval jesi človeka.
*Žid. I kaj najbolšega ima, vsehne kakti črv. Zaisto vsi ljudi jesu nečemurni.I činiš da se on posuši kakti pavuk: zaisto vsi ljudi su zahman nepokojni!
13.*r. 13. Gospone, vusliši molitvu moju, poslušaj krič moj, nigdar ne muči k suzam mojem itd. Gospone, vusliši molitvu moju i prošnju moju, poslušaj suze moje!
Naj mučati ar sem prihodnik i putnik pri tebi kak vsi oci moji.
- Otpusti me da si odehnem nekuliko predi nego odidem ter me več ne bude.
Objašnjenje
- *r. 13. Gospone, vusliši molitvu moju, poslušaj krič moj, nigdar ne muči k suzam mojem itd.
