- Šoltar istomu Davidu
XCVII.
Spevajte Gosponu pesmu novu kajti je čuda činil. Desnica njegova i sveto rame njegovo doprinesla je (nam) zveličenje.
- Gospon je zveličenje svoje znano včinil i pred narodi pravicu svoju očituval.
- Spomenul se je iz milosrdnosti svoje i istine svoje proti hiži Izrael. Vsi kraji zemlje videli su zveličenje koje nam Bog naš je (poslal).
- Juhkajte Bogu po vsoj zemlji, spevajte, radujte se i hvalete ga z pesmami.
- Spevajte Gosponu vuz citaru, spevajte njemu pesme vuz citaru.
- Vuz zlejaneh trubljah i glasneh rogih juhkajte pred Gosponom koj je (naš) kralj.
- Morje i vse kaj je vu njem, svet i vsi koji na njem stanuju, naj juhkaju.
- Potoki naj z slapi pleskaju, a gore naj od veselja poskakuju
- pred licem Gosponovem ar dojde suditi Zemlju. Sudil bude sveta po pravici i puke kak je prav.
- Tomu Davidu kada je bila zemlja njegova nazad dana
XCVI.
Gospon kraljuje, naj se raduje zemlja, naj se vesele otoki.
- Oblaki i mrak jesu okolo njega, pravica i sud jesu potpornja stolice njegove.
- Ogenj pred njim naprvo ide i popalil bude okol neprijatele njegove.
- Blisikanja njegova presvetila su sveta, Zemlja je videla i tresla se.
- Gore se pred licem Gosponovem kakti vojsk taliju, pred licem Gospona vse Zemlje.
- Nazvestila su Nebesa pravicu njegovu i videli su vsi puki diku njegovu.
- Naj se sramuju vsi koji se klanjaju zrezanem spodobam i koji se dičiju z bolvani svojemi.
Vklanjajte se njemu, vsi angeli njegovi!
- (Gora) Sion je to čula ter se je veselila. I raduvale su se kčere* Jude zaradi sudov tvojeh, Gospone!
- Ar si ti najvišnješi Gospon zvrhu cele zemlje, kruto si zvrhu vseh bogov izvišen.
- Vi, koji Gospona ljubite, odurjavajte zlo, Gospon čuva duše svecev svojeh ter je bude iz ruk grešnikov oslobodil.
- Izišla je svetlost pravičnomu, a onem koji su pravednoga srca, veselje.
- Veselete se v Gosponu pravični i hvalete spomenek svetosti njegove!
Pesma istomu Davidu
- Kada se je po (dokončanem) sužanstvu hiža zidala (1Knjig Letnic 15)
XCV.
Spevajte Gosponu pesmu novu etc ut alibi pag.
Hvala za popevanje istomu Davidu
XCIV.
- Hote, veselemo se pred Gosponom, spevajmo z veseljem Bogu, Zveličitelu našemu.
- Pustete nas z zahvalnostjum pred lice njegovo dohađati ter njemu vesele pesme spevati.
- Ar Bog je velik gospon i kralj veliki zvrhu vseh Bogov.
- Ar v ruki njegovi jesu vsi* kraji Zemlje i vrhunci gor jesu njegovi.
- Njegovo je morje i on je nje načinil i Zemlju zdelale su ruke njegove.
- Hote, klanjajmo se i* padimo doli i plačimo se pred Gosponom koj nas je stvoril.
- Ar on je Gospon Bog naš, a mi smo puk paše njegove i ovce koje on vodi.
- Ako budete denes glasa njegovoga čuli, najte vtvrdo[ko]riti srca vaša.
- „Kakti v razdraženju na dan skušavanja v puščini gde su me oci vaši skušavali i mene zveđali ter dela moja videli.
- Četrdeset let sem se z pokolenjem ovem vpiral i rekel sem: ‚Oni se zmir mutiju v srcu.
- I nesu spoznali pute moje.‘ Zato sem srditosti moji prisegel* da ne pojdu v moj pokoj.“
Šoltar istomu Davidu na četrti dan tjedna
XCIII.
- Bog, Gospon fančenja, Bog na kojega fančenje spada, slobodno je činil.
- Zdigni se, koj Zemlju sudiš, povrni gizdavcem kaj zaslužiju.
- Gospone, kak dugo se budu grešniki, kak dugo se budu grešniki dičili?
- (Kak dugo) izgovarjali i govorili nepravednosti, (kak dugo) govorili budu vsi koji krivicu činiju?
- Gospone, oni su puka tvojega ponižuvali i odvečinu tvoju trapili.
- Vdovicu i prihodnika skončali su i sirote vmorili.
- I rekli su: „To ne bude Gospon videl niti Jakopov Bog znal.“
- Posluhnite, vi nerazumni med ljudstvom, i, vi bedaki, budete vre jedenkrat pametni.
- Je li on koj vuho nasadil je, ne bude čul? Ali on, koj oko naredil je, ne bude videl?
- Koj narode strahuje i ljudi kaj prav je, podvuča, ne bude kaštigal?
- Gospon pozna mišlenja ljudih (i zna) da su čalarna.
- Blaženi človek kojega ti, Gospone, podvučaš i kojemu ti zapoved tvoju naprvo stavljaš.
- Da mu v hudeh dnevih zlehkotiš dok se za grešnika jama skople.
- Ar Gospon ne bude puka svojega zavrgel i odvečinu svoju zapustil
- doklam se pravica na sud obrne i nje se vsi držali budu koji su pravednoga srca.
- Gdo se bude z menum proti hudobnikom vzdignul? Ali gdo bude za menum stal proti hudodelnikom?
- Da mi ne bi bil Gospon pomogel, vre skoro bi bil v grobu ležal.
- Ali kada sem rekel: „Noga moja je se posmeknula“, je meni milosrdnost tvoja, Gospone, pomagala.
- Poleg vnožine bolih mojeh srca mojega, razveselile jesu batrivnosti tvoje dušu moju.
- Je li ti pristaješ k sucu krivičnomu koj v zapovedi krivicu izmišluje?
- Zasedali budu (vsi skupa) živlenju pravičnoga i krv nedužnu (k smrti) opsudili.
- Gospon pako je vtekališče moje i Bog moj je pomoč moja na koju se zanašam.
- I povrnul im bude krivicu njihovu i bude je po lastovitoj krivičnosti njihovi pogubil, Gospon, Bog naš, bude je pogubil.
Hvala istomu Davidu za popevati na dan pred sobotum kada je Zemlja osnovana bila
XCII.
- Gospon kraljuje, oblekel je lepotu, oblekel je Gospon jakost ter se je prepasal.
Vtvrdil je okruglinu Zemlje koja se ne bude genula.
- Pripravljena stoji od onda stolica tvoja, ti jesi od veka.
- Gospone, potoki su vzdignuli, potoki su vzdignuli šumenje svoje, potoki su vzdignuli slape svoje.
- Pred šumenjem velikeh vod. Čudnovita su vzdigavanja morska ali jošče bolje čudnovit je Gospon na višini.
- Svedočanstva tvoja jesu zevsema veruvljiva i hiži tvojoj pristoji se svetost naveke.
- Molitva Mojžeševa, Božjega človeka
LXXXIX.
Gospone, ti si od pokolenja do pokolenja prebivališče naše bil.
- Predi nego su gore postale i (predi nego) je Zemlja i svet stvorjen bil, ti si Bog odveka i tja doveka.
3.* Ne pusti človeka v prah dojti koj si rekel: „Preobrnite se, sini človečanski!“
- Ar jezero let pred očmi tvojemi je kakti včerašnji dan, koj je pretekel, i skoznuvanje nočno,
5.* leta njihova jesu kakti nikaj.
- Premineju ranokakti trava,* vu jutro precvete i prejde, navečer otpade, vtvrdi se i posehne.
- Ar smo zaradi srditosti tvoje odnemogli i ljutost tvoja je nas prestrašila.
- Postavil si hudobnosti naše pred oči tvoje i* čas živlenja našega pred svetlost obraza tvojega.
9.* Vsi dnevi naši jesu istekli i mi smo zaradi srditosti tvoje odnemogli. Leta naša jesu kakti pavučina.
- Živlenje naše trpi sedemdeset let, a pri najmočnešeh osemdeset let i kaj je zvrhu, je trud i bol.* Nit živlenja našega je hitro odrezana i odletimo proč.
- Gdo pozna moč srditosti tvoje i* gdo spozna kak strašna je srditost tvoja?
12.* Čini nam znanu desnicu tvoju i podvuči srca naša z mudrostjum.
- Gospone, obrni se opet k nam, kak dugo (se skrivaš) i pusti se od slugov tvojeh isprositi.
- Napuni nas za jutra z milosrdnostjum tvojum i budemo od veselja poskakivali i veselili se vse naše žive dni.
- Podelji nam tuliko veselja kuliko smo v traplenjih bili, tuliko let kuliko smo zlo trpeli.
16.* Oglej se na sluge tvoje i na dela tvoja i ravnaj sine njihove.
- I svetlost Gospona Boga naj bude zvrhu nas i ravnaj nas vu delu ruk našeh i delo ruk našeh ravnaj.
Najnoviji komentari