Arhive: Poglavlja (Page 11 of 30)

1. Šoltar pesmeni istomu Davidu (zgora LVI, 8)

CVII.

2. Pripravno je srce moje, Bože, pripravno je srce moje, budem speval i tebe vu diki mojoj z pesmami hvalil!
3. Vstani se, dika moja, vstani se, šoltarnica i citara, vstal se budem z prvem svitom.
4. Slavil te budem, Gospone, med puki i hvalu ti speval budem med narodi.
5. Ar velikoča milosrdnosti tvoje dosiže tja do nebes i istina tvoja tja do oblakov.
6. Podigni se, Gospone, zvrhu nebes i (pokaži) diku tvoju po celem svetu.
7. Da se oni koje ljubiš, oslobode, pomagaj z desnicum tvojum ter me posluhni.
8. Govoril je Bog v svetotajstvu svojem: „Veselil se budem i Sikimam razdeljil i Dolicu šatorov premeril.
9. Moj je Galaad i moj je Manašeš, a Efrajim moč glave moje. Juda je moj^*Hebr. zapovednik. kralj.
10. Moab je kotlič ufanja^*Lonec vmivališča mojega. mojega. Budem si Idumeju podložil, tuđine^*Filistejanci. postali su prijateli moji.
11. Gdo bude mene v tvrđeni varaš zapeljal? Gdo bude mene tja do Idumeje zapeljal?
12. Je li ne ti, Bože, koj si nas bil odvrgel? Je li ne budeš ti, Bože, z vojskum našum van izišel?
13. Podelji nam pomoč iz traplenjih ar pomoč človečanska je prazna.
14. Z Bogom budemo mogučna činili i on bude pod nikaj spravil neprijatele naše.

Objašnjenje

• *
  Filistejanci.

Aleluja (Judit 13, 21)

CVI.

1. Hvalete Gospona ar je dober, ar milosrdnost njegova je vekivečna.
2. To naj poveju koji su od Gospona oslobođeni, koje je iz ruke neprijatelov otel^*Apud Hebr. hic inicpit v. 3. i iz orsagov
3. od ishoda i zahoda, od polnoči i od poldneva skup zebral.
4. Bludili su okolo po suhoj puščini i nesu do ni jednoga varaša našli puta gde bi bili mogli prebivati.
5. Bili su gladni i žeđni, duše njihove je skoro vu njih nestajalo.
6. I kričali su k Gosponu kada se trapili jesu i on ih je od potreboč njihoveh rešil.
7. I zapeljal je nje na pravi put da su došli k varašu gde su prebivati mogli.
8. Naj hvaliju Gosponu za milosrdnost njegovu i čuda njegova (naj poveju) sinom človečanskem.
9. Ar zasitil je dušu tešču i dušu lačnu napunil je z dobri, z blagom.
10. (Drugi su) v tmici i v senci smrtnoj sedeli, zavjeti v boštvu i železju.
11. Pokehdob su se proti reči Božjoj spuntali i tolnače Višnjega zahitili.
12. Srce njihovo je bilo po trudih poniženo, oslabeli su i ni bilo koj bi je bil pomogel.
13. I kričali su k Gosponu kada se trapili jesu i on je nje od potrebočih njihov[eh] oslobodil.
14. I ispeljal je nje iz tmice i sence smrtne i spone njihove je rastrgal.
15. Naj hvaliju Gospona za milosrdnost njegovu i čuda njegova (naj poveju) sinom človečanskem.
16. Ar je vrata brunčena razbil i zasune železne polamal.

17.^*Žid. r. 17. Norci su bili zaradi pregrešenja svojega i zaradi hudobih  (z betegom) vudreni. Prijel je nje od krivičneh putov njihoveh ar zaradi pregreških svojeh bili su poniženi.

18. Od vsakoga jela grustilo se je duši njihovi i približavali su se tja do vrat smrti.
19. I kričali su k Gosponu kada su trapljeni bili i oslobodil je nje od potreboč njihoveh.
20. Poslal je reč svoju ter ih je ozdravel i otel je nje od smrti.
21. Naj hvaliju Gospona za milosrdnost njegovu i čuda njegova (naj povedaju) sinom človečanskem.
22. I naj alduju aldov hvale i dela njegova naj nazveščaju vu radosti.
23. Koji se po morju v ladjah voziju i na velikeh vodah trguju,
24. oni su videli dela Gosponova i čuda njegova vu glubini.
25. Zapovedal je i vzdignul se je viher nagli i slapi morski vzdigali su se gore.
26. Vzdigaju se tja do nebes i prepadaju tja v prepasti nazad, duša njihova od zla vsehnuje.
27. Zmutili su se i popikavali kakti pijanec i vsa mudrost njihova je požrta.
28. I kričali su k Gosponu kada su se trapili i otel ih je iz potreboč njihoveh.
29. I vtišil je vihra i slapi njegovi (morja) je su se vlegli.
30. Veselili su se pokehdob se je vtišil i zapeljal je nje v želno brodišče.
31. Naj hvaliju Gospona za milosrdnost njegovu i čuda njegova (naj poveju) sinom človečanskem.
32. I naj ga izvišuju vu spravišču ljudstva i na sediliščih starešin naj ga hvaliju.
33. Preobrnul je potoke v puščinu i zdence je posušil.
34. Plodnu zemlju (preobrnul je) v jednu z soljum posipanu zaradi zloč oneh koji vu njoj prebivaju.
35. Premenil je puščine na jezerišča i zemlju suhu na zviranjke vodene.
36. I naselil je onde gladne koji su si varaša za prebivanje podignuli.
37. I posejali su polja i vinograde zasadili koji su obilni sad doprinesli
38. i blagoslovil je nje i povekšali su se jako i marhe njihove broj ni pomenšal.
39. I malo ih je postalo ter su od zla i tuge trapljeni bili.
40. Izlejano je zvrhu poglavarov njihoveh zametavanje ter ih je po pustih mestah, gde nikakvoga puta ni, bluditi pustil.
41. I pomogel je vbogoga iz siromaštva i plemena kakti črede ovec povnožal.
42. To budu videli pravični ter se veselili i vsaka krivičnost bude vusta svoja zateknula.
43. Gdo je muder i začuva ova? I prerazme milosrdnosti Gosponove?

Objašnjenje

• *
  Žid. r. 17. Norci su bili zaradi pregrešenja svojega i zaradi hudobih  (z betegom) vudreni.

Aleluja (Judit 13, 21)

CV.

1. Hvalete Gospona ar je dober, ar milosrdnost njegova je vekivečna.
2. Gdo premore mogučna dela Gosponova izreči, (gdo) premore vsu hvalu njegovu nazvestiti?
3. Blaženi koji suda čuvaju i vsako vreme po pravici delaju.
4. Gospone, spomini se iz nas poleg dopadanja koje nad ljudstvom tvojem imaš i pohodi nas z zveličenjem tvojem.
5. Da budemo blago izebraneh tvojeh videli, da se razveselimo nad veseljem puka tvojega i tebe z odvečtvom tvojem hvalimo.
6. Zagrešili smo z oci našemi, krivo smo delali i zlo smo činili.
7. Oci naši vu Egiptu nesu razmeli čuda tvoja, oni se iz vnogovrsne milosrdnosti tvoje nesu spomenuli. Približavajuči se k morju, k Črlenomu morju jesu te razdražili.
8. Ter vendar im je zaradi imena svojega pomagal da bi mogučnost svoju znanu včinil.
9. I pogrozil se je Črlenomu morju i postalo je suho i prepeljal je nje čez prepasti kakti čez puščinu.
10. I oslobodil je nje iz ruk oneh koji su nje odurjavali i otel je nje od oblasti neprijatelov.
11. I pokrile su vode preganjavce njihove, niti jeden zmed njih ni preostal.
12. I veruvali su rečjam njegovem i hvalu njegovu spevali su.
13. Ali oni su hitro na dela njegova pozabili i nesu čekali na tolnač njegov.
14. Močne želje su nje obišle v puščini i skušavali su Boga vu nevodnem mestu.
15. I dal je njim kaj su prosili i zasitil je nje.
16. I razdražili su Mojžeša v šatorih i Arona, Gosponu posvečenoga.
17. (Onda se) je otprla zemlja i požrla Datana i tovaruštvo.
18. I podignul se je ogenj vu spravišču i popalil je grešnike.
19. I napravili su si na (gori) Horeb jedno zlato tele ter se ovoj zlejanoj spodobi vklanjali jesu.
20. (Boga) koj je dika njihova, jesu za spodobu jednoga teleta, koj travu je, zamenili.
21. Pozabili su na Boga koj ih je oslobodil, koj je velika dela v Egiptu,
22. čudnovita vu zemlji Kam, strahovita vu Črlenem morju činil.
23. I rekel je da bi je skončal da se Mojžeš, izebrani njegov, pred njega vu zatiranju ne bi bil postavil,

da bi srditost njegovu odvrnul, da je ne bi skončal

24. i za nikaj su držali zemlju preželjnu i reči njegovoj nesu veruvali
25. i morguvali su vu šatorih svojeh, nesu posluhnuli glasa Gosponovoga.
26. I vzdignul je ruku svoju zvrhu da bi je potukel v puščini,
27. da bi rashitil seme njihovo med narode ter da bi je raspršal po orsagih.
28. I vklanjali su se (maleku) Belfegor i to su jeli kaj je mrtvem (malekom) alduvano bilo.
29. I razdražili su ga vu načinjanjih svojeh i zato ih je vnožina zatreno.
30. I vstal se je Fineš i vmilostivil i prestal je pomor.
31. I to je njemu k pravici pripisano bilo od pokolenja do pokolenja zanaveke.
32. Oni su Boga takaj pri vodi Prigovarjanja rasrdili i zaradi njih bil je Mojžeš kaštigan
33. kajti su razdražili duha njegovoga i govoril je nepremišljeno.
34. Nesu skončali narode koje njim Gospon (skončati) je rekel.
35. Nego su se med narode zmešali ter se dela njihova navčili jesu
36. i služili su malekom njihovem i postali su njim na spačku.
37. I alduvali su sine svoje i kčere svoje hudičem.
38. I prelejali su nedužnu krv, krv sinov svojeh i kčerih svojeh koje su alduvali malekom kananejanskem. Zatepena je zemlja z krvjum
39. i oskrunjena po delih njihoveh ter su vu izmišlenjih svojeh bludili.
40. I rasrdil se je ljuto Gospon na puk svoj i oduril je odvečtvo svoje.
41. I predal je nje vu ruke narodov i oni koji su je odurjavali, gospoduvali su nad njimi.
42. I trapili su nje neprijateli njihovi ter pod rukami njihovemi bili su poniženi,
43. več puti je nje oslobodil.

Oni pako jesu ga po tolnačih svojeh razdražili i bili su zaradi hudobnostih svojeh poniženi.

44. I ogledal se je na traplenja njihova i posluhnul je molitvu njihovu.
45. I spomenul se je iz zaveza svojega i bilo mu je žal poleg velikoče milosrdnosti svoje.
46. I pustil je nje milosrdnost najti pred vsemi koji su zarobljene držali.
47. Oslobodi nas, Gospone Bog naš, i zberi nas skup izmed narodov.

Da hvalimo sveto ime tvoje i da se vu hvali tvojoj dičimo.

48. Blagoslovljen budi Gospon Bog izraelski i ves puk naj reče: „Naj bude! Naj bude!“

Aleluja (1Knjig. Letnic 16, 8)

CIV.

1. Hvalete Gospona i zazivajte ime njegovo, nazveščajte med narodi dela njegova.
2. Spevajte njemu i pojte njemu, povedajte vsa čuda njegova.
3. Hvalete se z svetem imenom njegovem, naj se veseli srce oneh koji iščeju Gospona.
4. Iščete Gospona i^*Žid. r. 4. i moč njegovu iščete itd. objačete se, iščete vsigdar lice njegovo.
5. Spomenete se iz čudačinov njegoveh, koje včinil je, i čudih njegoveh i zapovedih vust njegoveh.
6. Seme Abrahamovo, sluge njegovi, sini Jakopovi, izebrani njegovi.
7. On je Gospon Bog naš, on sudi po vsoj Zemlji.
8. Naveke spomenul se je iz zaveza svojega i iz rečih na jezero pokolenj dane
9. kojega z Abrahamom naredil je i Izaku prisegel,
10. kojega Jakopu za zapoved (dal), a Izraelu na vekivečni zavez potvrdil
11. govoreči: „Tebi dal budem zemlju Kanaan koju si med sobum kakti odvečinu budete razdeljili.“
12. Kada ih jošče mal broj, čisto malo bili ter su vu njoj kakti tuđine živeli
13. i prehađali od naroda do naroda i od kraljestva do drugoga puka,
14. ni prepustil da bi im človek naškodil i zaradi njih je kralje kaštigal.
15. „Ne doteknite se (rekel je on) krištušev^*To je: ne doteknite se pomazanih mojeh. mojeh i ne vraždujte proroke moje!“
16. I pozval je glad na Zemlju i vsu moč kruha je zatrl.
17. Poslal je pred njimi (v Egipt) človeka, Jožefa koj je bil za slugu prodan.
18. Ponizili su vu okovah noge njegove, železo prešlo je dušu njegovu.
19. Dok se je reč njegova spunila. (I doklam) je njega reč Gosponova kakti plamen (od krivoga optuženja) očistila,
20. onda je kralj poslal i njega otklenuti pustil, poglavar pukov je njega ispustil.
21. Postavil ga je gosponom zvrhu vse hiže svoje i zapovednikom zvrhu vsega premoženja svojega.
22. Da bi poglavare njegove po navuku svojem podvučil i starešine (tolnačnike) njegove mudrost vučil.
23. I došel je Izrael vu Egiptuš i Jakop postal je priselnik vu zemlji Kam.
24. Tam je Bog puka svoje[ga] kruto jako povnožal ter močnešega od neprijatela svojega včinil.
25. Prevrnul je njihovo (Egiptoncev) srce tak da su puka njegovoga odurjavali i z slugami njegovemi vkanljivo baratali.
26. Poslal je Mojžeša, slugu svojega, i Arona kojega je izebral.
27. Dal je njim oblast znamenja delati i čuda v zemlji Kam.
28. Poslal je tmicu ter se je pomračilo i oni se rečjam njegovem nesu suprotstavili.
29. Vode njihove obrnul je v krv i ribe njihove pomoril.
30. Zemlja njihova rodila je žabe (koje su skakale) v nuternjeh hižah kraljev njihoveh.
31. Rekel je i došle su vsakojačke muhe i komari po vseh krajih njihoveh.
32. Namesto dežđa dal im je tuču, ognja koj zemlju njihovu je popalil.
33. Pomlatil je trsja njihova i figovo drevje njihovo i polamal je drevje po krajnjah njihoveh.
34. Zapovedal je i došle su kobilice i kebri kojeh je bilo prez broja vnogo.
35. Koje su vsu travu v zemlji njihovi pojeli i ves sad zemlje njihove požrli.
36. I poražal je vsakoga prvorođenoga v zemlji njihovi, prvinu vsakoga truda njihovoga.
37. I ispeljal je z srebrom i zlatom i vu pokolenjih njihoveh ni bilo betežnoga.
38. I veselil se je Egiptuš nad othotkom njihovem ar strah njihov je njega popal.
39. Rasprestrl je oblak za obrambu njihovu i ogenj koj bi njim po noči svetil.
40. Na prošnje njihove pustil je dojti plepelice ter ih je z kruhom nebeskem zasitil.
41. Razbil je pečinu i potekle su vode, potoki su v suhi puščini tekli.
42. Ar se je spomenul iz svete reči svoje koju je k slugi svojemu Abrahamu govoril.
43. I ispeljal je puka svojega vu veselju i izebrane svoje vu radosti.
44. I dal im je orsage narodov i z trudom pukov ladali jesu.
45. Da bi zapovedi njihove čuvali i Zakon njegov obdržavali.

Objašnjenje

• *
  To je: ne doteknite se pomazanih mojeh.

1. Samomu Davidu

CIII.

Blagoslovi, dušo moja, Gospona! Gospone, Bože moj, kruto odičen postal jesi.Ti si se z hvalum i lepotum oblekel.

2. Odevši se z svetlostjum kakti opravum, rasprestiraš nebo kakti kožu,
3. ti ga odzgora z vodum pokrivaš. Ti se voziš na oblakih, ti hodiš po perutih vetrov.
4. Ti činiš angele tvoje (hitre kakti) vetre i službenike tvoje (močne kakti) plamen ognjeni.
5. Ti si osnoval Zemlju na tvrdini njejinoj, ne bude se na veke vekov premaknula.
6. Ti si ju z prepastjum (morja) kakti opravum odel, stale budu vode nad gorami,
7. ali pred karanjem tvojem budu pobegnule i pred glasom grmljavice tvoje budu se zbojale.
8. Gore su se podignule i polja su se vlegla na mesto koje ti njim odlučil jesi.
9. Ti si (vodam) među postavil prek koje ne budu išle, one več ne budu pokrile zemlju.
10. Ti pustiš zdence v dolinah zvirati i vode med gorami teči.
11. Da vse zveri poljske piju i divji osli žeđu svoju vgase.
12. Zvrhu njih prebivaju ptice nebeske i^*Žid. r. 12. i na vejah spevaju. v sredini pečin davale budu glas.
13. Ti primačeš gore od zgora dole, od ploda del tvojeh zasičena bude zemlja.
14. Ti pustiš travu za marhu rasti i drače na službu ljudem. Ti kruh iz zemlje pripravljaš
15. i vino koje srce človeka razveseluje, da olje lice veselo, a kruh srce človeka močno čini.

16.^*r. 16. Drevje Gosponovo cedri itd. Drevje poljsko i cedri na (gori) Liban koje on zasadil je, jesu puni soka.

17. Onde budu vrapci gnjezdili, jastrebi prebivaju na smrekah.
18. Visoke gore jesu jelenov, pečine vtekališče ježov.
19. Ti si Meseca stvoril da se vremena razlučuju, Sunce zna gde ima zahađati.
20. Postavil si tmicu i postala je noč, vu njoj su vse zverine lozne na nogah.
21. Mladi oroslani ručiju za porobom i iščeju hranu svoju od Boga.
22. Kada pako Sunce izide, pobereju se vsi skupa proč ter se vležeju v brloge svoje.
23. Onda izide človek na delo svoje i na posel svoj tja do večera.
24. Gospone, kak velikodična jesu dela tvoja! Vsa si mudro načinil, Zemlja je puna imanjih tvojeh.
25. (Nut) ovo veliko i široko morje v kojem (ribe) nezbrojene, velika i mala živina gmazi!
26. Po njem prehađaju barke. Tam se zigrava morski som kojega si ti stvoril,
27. vse stvari čekaju od tebe da im daš hranu vu vremenu prigodnem.
28. Ako im ti daš, pobiraju, ako ti ruku tvoju otpreš, vse su z (tvojem) blagom napunjene.
29. Ako pako lice tvoje odvrneš, prestrašiju se, ako im ti sapu odnemeš, pogineju i vu prah svoj povrneju se.
30. Ti pošelješ duha tvojega i budu (opet) stvorjene i ponovil budeš lice Zemlje.
31. Dika Gosponova bude naveke, Gospon bude na delih svojeh dopadanje imel.
32. Kada on Zemlju pogleda, ona se trese, kada se on gor dotekne, one se kade.
33. Doklam živel budem, Gosponu speval budem i Boga mojega, doklam jesem, z pesmami dičil.
34. Govorenje moje bude njemu povoljno, v Gosponu se veselil budem.
35. Grešniki naj pogineju iz Zemlje i hudodelniki tak da ih ne bude. Blagoslovi, dušo moja, Gospona!

Objašnjenje

• *
  r. 16. Drevje Gosponovo cedri itd.

1. Samomu Davidu

CII.

Blagoslovi, dušo moja! etc ut alibi pag.

1. Molitva vbogoga kada je kruto žalosten bil i pred licem Gosponovem prošnju svoju izlejal

CI.

2. Gospone, posluhni molitvu moju i krič moj k tebi naj dojde.
3. Ne odvrni lica tvojega od mene, vu kojem se goder dnevu trapim, prigni k meni vuha tvoja. Vu kojem goder dnevu zval budem tebe, hitro me posluhni.
4. Kajti su dnevi moji kakti dim pomenjkali i kosti se moje kakti ocvirek posušile jesu.
5. Vudren jesem kakti seno i povehnulo je srce moje ar sem pozabil jesti kruha mojega.
6. Od glasa tugovanja mojega prisušila se je k kosti koža moja.
7. Spodoben sem postal pelikanu vu puščini, postal sem kakti sova v stareh zidinah.
8. Skoznuval sem i postal sem kakti samočni vrabec na krovu.
9. Celi dan su mi spoganjali neprijateli moji i koji su me hvalili, proti meni su prisigali.
10. Ar sem se z peplom kakti kruhom hranil i pilo moje z suzami mešal.
11. Od obraza srditosti i razlutenja tvojega kajti podigši pothitil si mene.
12. Dnevi moji prešli su kakti senca i ja se kakti seno sušim.
13. Ti pako, Gospone, naveke ostaješ i spomenek tvoj do pokolenja i pokolenja.
14. Ti se podigši smiluval budeš Sionu ar je vreme smiluvati se njemu, ar vreme (smiluvanja tvojega) je došlo.
15. Pokehdob su se dopali slugam tvojem kameni njegovi i nad zemljum njegovum smilili se budu.
16. I bojali se budu narodi imena tvojega, Gospone, i vsi kralji zemeljski dike tvoje
17. kada bude Gospon Sion opet izidal ter se v diki svoji iskazal,
18. ogledal se je na molitvu ponizneh i ni zavrgel prošnju njihovu.
19. Naj se ova pišeju za poslednje pokolenje i puk koj se stvoril bude, hvalil bude Gospona.
20. Kajti pogledal je iz svete visine svoje, Gospon iz Neba na Zemlju je gledal
21. da čuje narekuvanje speteh, da oslobodi sine pogubljeneh,
22. da nazveščaju na (gori) Sion ime Gosponovo i hvalu njegovu vu Jeruzalemu
23. kada se puki i kralji skup spravili budu da služiju Gosponu.

24.^*Žid. r. 24. On je meni na putu moč moju vzel ter je dneve moje prikratil. On mu je, kada vre pri moči je bil, rekel: „Kratkoču dnevov mojeh obznani mi.

25.^*r. 25. Ja sem rekel: „Moj Bog, ne vzemi me proč v sredini dnevov mojeh itd.“ Da me ne odzoveš v sredini dnevov mojeh; tvoja leta jesu do pokolenja i pokolenja.

26. Na početku si ti, Gospone, Zemlju osnoval i delo ruk tvojeh su Nebesa.
27. Ona budu poginula, ti pak ostaneš i ona budu kakti opravilo ostarnela.

I kakti odevalo premeniš je i premeniju se.

28. Ti pako on isti jesi i leta tvoja ne budu pomenjkala.
29. Sini slug tvojeh budu stanuvanje imeli i pleme njihovo bude navek pre tobum ostalo.“

Objašnjenje

• *
  r. 25. Ja sem rekel: „Moj Bog, ne vzemi me proč v sredini dnevov mojeh itd.“

1. Šoltar istomu Davidu

C.

Od milosrdnosti i suda budem tebi speval, Gospone! Hvalu budem speval.

2. I razmel se budem na neoskrunjeno živlenje kada ti k meni došel budeš. Budem vu hiži mojoj z nedužnem srcem živel.
3. Nesem naprvostavljal pred oči moje stvar krivičnu, čineče prekršenja jesem odurjaval.

^*Žid. Oni se za mene ne budu držali.Mene se ne bude držalo.

4.^*r. 4. Hudobna srca budu od mene bežala, z hudobnemi se ne budem pačal. Hudobno srce; hudobnoga koj od mene odstupljuje nesem trpel.

5. Onoga koj bližnjega mojega otajno ogovarja, jesem^*r. 5. skončal. preganjal.Koj ima gizdavo oko i nezasitno srce, z ovem nesem hotel jesti.
6. Oči moje budu gledale na one koji v zemlji istinu ljubiju, da z menum sediju; koj nedužno žive, on mi je dvoril.

7.^*r. 7. Vkanljivec. Gizdavec ne bude v hiži moji stanuval, koj^*r. 7. koj laže. krivično govori, ne bude se očjam mojem dopadal.

8. Za dobe skončal sem vse grešnike zemlje da vse hudodelnike iz varaša Gosponovoga potrebim.

Objašnjenje

• *
  r. 7. koj laže.

1. Zahvalni šoltar

XCIX.

Veselo spevaj Bogu etc ut alibi pag.

1. Šoltar istomu Davidu

XCVIII.

Gospon kraljuje, naj se srde puki, on koj na kerubinih sedi, naj se Zemlja giblje!

2. Velik je Gospon v Sionu ter izvišen zvrhu vseh pukov.
3. ^*Žid. r. 3. Naj hvaliju tvoje veliko i strašno ime ar je sveto. Naj hvaliju tvoje veliko ime ar je strašno i sveto.
4. I čast kralja ljubi pravicu.Ti si pravicu vtvrdil, ti si sud i pravicu včinil v Jakopu.
5. Izvišavajte Gospona Boga našega i vklanjajte se podnožju nog njegoveh ar on je svet.
6. Mojžeš i Aron jesu med redovniki njegovemi, Samuel pako med onemi koji ime njegovo zazivaju. Zazivali su Gospona i on je nje posluhnul.
7. On je k njim po stupu oblaka govoril. Obdržavali su Zakon i zapovedi koje je njim dal.
8. Gospone, Bog naš, ti si je poslušal; Bože, ti si im bil milostiven ter si se fantil za vsa proti njim izmišljena nasnovanja.
9. Izvišavajte Gospona Boga našega i klanjajte se na njegovoj sveti gori ar Gospon naš Bog je svet.

Objašnjenje

• *
  Žid. r. 3. Naj hvaliju tvoje veliko i strašno ime ar je sveto.