Arhive: Poglavlja (Page 14 of 30)

1. Asafovo podvučenje

LXXVII.

Ljudstvo moje, poslušaj zapoved moju i prigni vuha tvoja k rečjam vust mojeh.

2. Otprl budem vusta moja vu prispodobah i govoril budem skrovnosti od početka.
3. Kulika smo čuli i nje spoznali i oci naši nam pripovedali jesu.
4. Ne budemo je sinom njihovem i prihodnomu pokolenju zamučali. Dapače, budemo hvalu Gosponovu, moč njegovu i čuda koja je činil obznanili.
5. Pridignul je v Jakobu svedočanstvo i v Izraelu dal je zapoved. Koju je on sine svoje vučiti ocem našem zapovedal.
6. Da bi prihodno pokolenje znalo. I (da bi) sini koji rođeni budu i za njimi došli, sinom svojem povedali
7. da postave ufanje svoje vu Boga i da na dela Božja ne pozabe ter da zapovedi njegove obdržavaju.
8. Da ne postanu kak oci njihovi, pokolenje hudobno i razdražljivo.Pokolenje koje srce svoje ni prav obrnulo i kojega duh ne se Boga zaufano držalo.
9. (Kak) sini Efrajimovi koji su luk svoj napinjali i strelali, pak vendar vu vremenu vojuvanja bežali.
10. Nesu držali zavez Boga (svojega) i poleg zapovedi njegove nesu živeti hoteli.
11. Nego su pozabili na dobročinstva njegova i na čuda njegova koja njim je bil pokazal.
12. Pred oci njihovemi je on v Egiptušu na polju Taneos čuda delal.
13. Razdeljil je morje i nje prek prepeljal ter je vode kakti v^*Žid. kakti jeden kup stati pustil. mehu stati pustil.
14. Po dnevu vodil je nje vu oblaku i celu noč z ognjem svetlem.
15. Razbil je vu puščini pečinu i napajal je nje kakti iz prepasti gluboke.
16. I ispeljal je vodu iz pečine i je vode kakti potoke teči pustil.
17. I grešili su vsevdilj jošče proti njemu ter su v suhi puščini Višnjega na srditost vabili.
18. Skušavali su Boga v srcah svojeh pokehdob su poleg želje svoje jestvine prosili.
19. I zlo su od Boga govorili rekuči: „Je li nam Bog bude mogel stola vu puščini pripraviti?
20. Pokehdob je vudril pečinu i potekla je voda i potoki su se razlejali.

Je li pak bude takaj kruh dati mogel i ljudstvu svojemu^*Žid. meso. stola pripraviti?“

21. To je čul Gospon i rasrdil se je i vužgal se je ogenj proti Jakopu i srditost vzdignula se je proti Izraelu
22. kajti v Boga nesu veruvali niti se na pomoč njegovu ufali nesu.
23. I zapovedal je oblakom na visini i vrata nebeska je otprl.
24. Ter im je pustil manu za hranu dežđiti i dal im je kruh nebeski.
25. Človek je kruh angelski jel i poslal je njim jestvin vu obilnosti.
26. Obudil je veter od jutra pod nebom i po moči svoji jug puhati pustil.
27. I dežđil je na nje meso kakto prah i ptice kakti pesek morski.
28. I padale su v sredini šatorov njihoveh, okolo prebivališčih njihoveh.
29. I jeli su i zasitili se preveč, (Bog) je želji njihovoj zadosta činil.
30. Oni su to dobili kaj su sami želeli. Ali jestvine njihove jošče su im vu vustah njihoveh bile
31. i srditost Božja je zvrhu njih došla. I pomoril je tuste (najjakše) med njimi i izebrane Izraela pobil.
32. Poleg vsega toga jošče su grešili i čudam njegovem nesu veruvali.
33. Zato su dnevi njihovi kakti senca i leta njihova hitro pretekla.
34. Kada je vumarjal, iskali su njega i povračali se i zaran jutra dohađali su k njemu.
35. Spomenuli su se da je Bog pomočnik njihov i višnji Bog otkupitel njihov.
36. I ljubili su ga z vustmi svojemi, a z jezikom svojem lagali su njemu.
37. Srce pako njihovo ni bilo istinsko proti njemu i vu zavezu njegovem nisu mu verni ostali.
38. On pako je bil milosrden i smiluval se je grehom njihovem i ni je skončal. I stegnul je višeputi srditost svoju i ni vsu srditost svoju vužgal.
39. I spomenul se je da su iz mesa, jedna sapa koja se zgubi i več se ne povrne.
40. Kuliko krat su ga vu puščini rasrdili, (kuliko krat) su ga v samoči razdražili?
41. Obrnuli su se i opet skušavali su Boga i Svetoga v Izraelu^*Žid. r. 41. i Svetomu v Izraelu prepisavali. razdražili,
42. nesu se spomenuli iz njegove (močne) ruke niti na on dan v kojem ih je on iz ruke trapečega oslobodil,
43. kak je znamenja svoja v Egiptušu i čuda svoja na polju Taneos delal.
44. I premenil je potoke njihove i dežđevnice njihove na krv da (Egiptonci) nesu piti mogli.
45. Poslal je med nje pesje muhe koje su je jele i žabe koje su je skančale.
46. Dal je sad njihov gusenicam, a delo njihovo kobilicam.
47. I potukel je vinograde njihove z tučum, a murve njihove poparil je z mrazom.
48. I predal je živinu njihovu tuči, a^*Žid. r. 48. marhu njihovu tresku itd. ladanja njihova popalil je z ognjem.
49. Poslal je na nje srditost zlovoljnosti svoje, ljutost, srditost i traplenje, poslanje hudeh angelov.
50. Pustil je srditosti vsu moč svoju, živlenju njihovomu ni oprostil i marhu njihovu je pomoril.
51. I poražal je vse prvorođeno v egiptonski zemlji, prvine vsakoga truda njihovoga v prebivališčih Kamoveh.
52. Onda je ljudstvo svoje kakti ovce van peljal i vodil ih je kakti čredu po puščini.
53. Vodil je nje zaufano i prez straha, neprijatele pako njihove zagrnulo je morje.
54. I zapeljal ih je d[o] njemu posvečene gore, do gore koju desnica njegova je dobila.

I istiral je pred licem njihovem narode i po sreči razdeljil je njim zemlju z konopom razdeljnem.

55. I naselil je pokolenja izraelska v šatoreh njihoveh.
56. I skušavali su ter rasrdili višnjega Boga i zapovedi njegove nesu držali.
57. I otpali su (od njega) i zavez njegov nesu držali kak niti oci njihovi, oni su se izvrgli kakti vkanljivi luk.
58. Genuli su ga na srditost na brdih svojeh ter njega z svojemi maleki izranemi dražili.
59. Čul je to Bog i rasrdil se i Izraela skoro pod nikaj spravil.
60. I zapustil je šator (v mestu) Silo, šator svoj gde je med ljudmi stanuval.
61. I predal je moč njihovu (škrinju Božju) v sužanstvo i diku njihovu v ruke neprijatelom.
62. I pustil je ljudstvo svoje pod mečom konec vzeti i odvečtvo^*Žid. i rasrdil se je čez odvečtvo svoje. svoje je zahitil.
63. Mladence njihove požrl je ogenj i device njihove nesu bile tuguvane.
64. Redovniki njihovi poginuli su od meča i vdovice njihove nesu oplakuvane.
65. I zbudil se je Gospon kakti speči, kakti mogučen omamljen od vina.
66. I vudril je neprijatele svoje odzada i njim sramotu vekivečnu obesil.
67. I zahitil je šator Jožefov, a pleme Efrajimovo ni odebral.
68. Nego je odebral pokolenje Judaševo, goru Sion koju je ljubil.
69. I zezidal je svetotajstvo svoje kakti jeden samorog, na Zemlji koju je osnoval vu veku.
70. I izebral je Davida, slugu svojega, ter ga je od ovčih^*Žid. hlevov. čred proč vzel, vzel ga je kada je za doječemi ovcami hodil
71. da bi slugu svojega Jakopa i odvečtvo svoje Izraela pasel
72. i on je nje z nedužnem srcem pasel i je nje z rukami svojemi mudro pasel.

Objašnjenje

• *
  Žid. hlevov.

1. K koncu za Idituna, šoltar Asafov

LXXVI.

2. Z glasom mojem kričim k Gosponu, glas moj (zdižem) k Bogu ter me je posluhnul.
3. Iskal sem Boga vu dnevu traplenja mojega, po noči (stegujem) proti njemu ruke moje i^*Žid. r. 3. i ne pustim je pasti. nesem se vkanil.

(Ar) duša moja ne pusti se obatriveti.

4. Spominjal sem se iz Boga i^*i jesem nepokojen. to me je razveselilo, ja sem ga premišljaval i duh moj slabi.
5. Oči moje predi čujeju nego čuvari, zmutil sem se i nesem govoril.
6. Spomenul sem se iz dnevov starinskeh i leta vekivečna imel sem na pameti.
7. ^*Žid. r. 7. Spomenul sem se iz pesme moje ter sem po noči sam pri sebi premišljaval i duha mojega ispitaval.Mislil sem po noči v srcu mojem i premišljaval i duha mojega izveđal.
8. Je li nas Bog zanaveke othitil bude i je li se bude i gda več odobrovoljil?
9. Je li bude milosrdnost svoju od pokolenja do pokolenja za vsigdar odnel?
10. Je li bude Bog na milosrdnost pozabil? Je li bude zdržaval vu srditosti svojoj milosrdnost svoju?
11. I rekel sem: „Sada sem^*To mene boli da se desnica Višnjega tak je premenila. začel. Ovo je premenjenje desnice Višnjega.“
12. Spomenul sem se iz činov Gosponoveh ar budem mislil na čuda tvoja koja si od početka činil.
13. I budem vsa dela tvoja premišljaval i vu oneh koja si činil, zvršaval.
14. Bože, vse kaj ti činiš je sveto. Gdo je tak velik Bog kak je naš Bog?
15. Ti si Bog koj čuda činiš. Ti si med puki moč tvoju znanu činil.
16. Ti si z močjum tvojum puka tvojega oslobodil, Jakopove i Jožefove sine.
17. Videle su te vode, Bože, videle su te vode i bojale se i prepasti tresle se jesu.
18. Nastal je šum vod veliki, oblaki su dali glas svoj i strele tvoje jesu prehađale,
19. glas grmljavice tvoje je se okolo po nebu (razišel). Bliskavice tvoje svetile su po Zemlji, Zemlja se je gibala i tresla.
20. Put tvoj je bil v morju i steze tvoje vu velikeh vodah i sledi tvoji ne budu se spoznali.
21. Po ruki Mojžeša i Arona vodil si puka tvojega kakti čredu ovec.

Objašnjenje

• *
  To mene boli da se desnica Višnjega tak je premenila.

1. K koncu, za hvalu, šoltar Asafov, pesma na Asirijance

LXXV.

2. Bog je vu Judeji znan, veliko je ime njegovo vu Izraelu.
3. V mestu^*Žid. v Salem. mira je jošče šator njegov i stanuvanje njegovo v Sionu.
4. Onde je strl jakosti lukov, ščit, meč i vojsku.

5.^*Žid. r. 5. Ti si odičeneši i mogučneši kak gore poroba. Čudno si ti iz vekivečneh gor svetlost tvoju pokazal.

6.^*Srčni junaki jesu rob (ljudstva tvojega) postali. Vsi koji su razumni z srcem jesu se prestrašili.

^*Oni su zaspali i ovi močni ljudi nisu nikaj z rukami svojem[i] premogli.Oni su zaspali i vsi bogati ljudi nikaj nesu našli vu rukah svojeh.

7. Zaradi pokaranja tvojega, Bog Jakopa, zaspali su oni koji su konje zaseli.
8. Ti si strašen i^*i gdo bude pred tobum opstal, kada itd. gdo se tebi suprotstavil bude kad se ti srdiš?
9. Iz nebes pustil si suda čuti, zemlja se je tresla i potišila.
10. Kada je Bog suda držal da bi vsem krotkem na Zemlji pomagal.

11.^*r. 11. Zaradi toga bude srditost človeka tebi k časti i ti budeš z ostanki tuge njegove opasan. Ar misel človeka bude tebe hvalila i ostanki mišlenja budu tebi svetek opslužavali.

12. Činite zagovore i zvršavajte nje Gosponu Bogu vašemu, vsi koji ste okolo njega, donašajte dare. Strašnomu
13. i onomu koj odjimlje poglavarom živlenje ter je kraljem Zemlje strašen.

Objašnjenje

• *
  r. 11. Zaradi toga bude srditost človeka tebi k časti i ti budeš z ostanki tuge njegove opasan.

1. K koncu, „Ne zatri“, šoltar pesme Azafove

LXXIV.

2.^*Žid. r. 20. Mi tebe hvalimo, Bože! Mi (tebe) hvalimo ar ime tvoje je blizu. Oni su čuda tvoja povedali. Budemo te hvalili, Bože, budemo hvalili i zazivali ime tvoje! Nazveščali budemo čuda tvoja.

3. Kada odlučeno vreme dojde, budem ja po pravici sudil.
4. Rastalila se je Zemlja i vsi koji na njoj stanuju, ja sem stupe njejine vtvrdil.
5. Rekel sem krivičnem: „Najte krivice činiti!“ I grešečem: „Ne podižite (vašega) roga!
6. Ne dižite roga vašega tak visoko, ne govorite proti Bogu^*tak tvrdokorno. krivičnosti.
7. Ar (vi nemate nikakove pomoči) niti od ishoda niti od zahoda, niti od pusteh gor.
8. Ar Bog je (vaš) sudec. Ovoga ponizuje, a onoga izvišuje
9. ar Gospon drži v ruki jakoga vina punu kupu v kojoj jesu vse fele pomešane. I daje piti jednomu za drugem, ali drožđe njegove nesu ispite, vsi grešniki na Zemlji budu od njega pili.
10. Ja pako to naveke nazveščal budem, budem Bogu Jakopa hvalu speval.
11. „I budem (odgovarja Bog) vse roge grešnikov položil, pravičnoga pako rogi [budu podignjeni].“

Objašnjenje

• *
  tak tvrdokorno.

1. Asafavo podvučenje

LXXIII.

Bože, zakaj si nas zevsema zahitil? Zakaj se je razjadila ljutost tvoja na ovce paše tvoje?

2. Spomeni se iz skupčine tvoje koju od početka ladal jesi.

Otkupil si kraljestvo odvečine tvoje, goru Sion na kojoj stanuval jesi.

3. Vzdigni ruke tvoje da gizdosti njihovoj konec včiniš, kuliko zla včinil je neprijatel v svetem mestu!
4. I dičili su se oni koji su te odurjavali, v sredini svetečneh shodiščih tvojeh oni su zastave svoje kakti znamenja obladanstva
5. v neznanosti svojoj na vrh vrat postavili. Oni su z sekirami kakti drevje v lozi
6. vrata njegova vsi skupa posekli i hižu tvoju z sekirami i širočkami razvalili.
7. Svetotajstvo tvoje požgali su z ognjem, na Zemlji oskrunili su prebivališče imena tvojega.
8. Oni su vsi skupa v srcu svojem rekli: „Zatrimo vse svetke Božje na Zemlji.“
9. Ne vidimo več znamenj našeh, takaj ni več proroka i^*Žid. r. 9. i nigdo med nami ne zna kak dugo bude to trpelo. več nas ne bude poznal.
10. Bože, kak dugo bude sponašal neprijatel, je li bude protivnik ime tvoje naveke^*Klel? dražil?

11.^*r. 11. Zakaj ruku tvoju i desnicu tvoju nazad vlečeš? Skončaj je iz sredine naručaja tvojega. Zakaj si ruku tvoju nazad potegnul i desnicu tvoju v naručaju tvojemu (držiš)?

12. Bog pako je kralj naš odveka, iskazal nam je pomoč pred vsem svetom.
13. Ti si morje po moči tvojoj vtvrdil, ti si glave pozojov vu vodi strl.
14. Ti si glave velikoga pozoja strl ter si njega puku harapskomu za hranu dal.
15. Ti si pustil iz pečine zdence i potoke izvirati, ti si velike vode vsušil.
16. Dan je tvoj i noč je tvoja, ti si zorju i Sunce naredil.
17. Ti si vse kraje Zemlja postavil, ti si leto i^*Žid. r. 17. zima. protuletje stvoril.
18. Spomeni se kak je neprijatel Gospona pšanil i kak je puk nerazumni ime tvoje^*r. 18. klel. dražil.
19. Ne predaj zverinam duše oneh koji tebe hvaliju i iz duš vbogeh tvojeh naj se naveke spozabiti.
20. Oglej se na zavez tvoj ar^*r. 18. klel. napunjeni jesu koji pomračeni jesu na Zemlji z hižami krivičnosti.
21. Ne pusti da bi ponizen osramočen ostal, vbogi i siromaški budu ime tvoje hvalili.
22. Vstani se, Bože, rasudi pravdu tvoju, spomeni se iz opšanostih tvojeh koje ti se vsaki den od nespametnoga činiju.
23. Ne spozabi se iz rečih neprijatelov tvojeh, gizdost oneh koji te odurjavaju, zmir vekša raste.

Objašnjenje

• *
  r. 18. klel.

1. Šoltar Asafov

LXXII.

Kak dober je Bog Izraela onem koji su srca pravednoga.

2. Noge pako moje bi bile skorom spodletele, skoro su koračaji moji spodrknuli.
3. Kajti sem nenaviden bil proti krivičnem, videči pokoj grešnikov.
4. Ar je nikaj ne spomenuje na smrt njihovu i traplenja njihova ne trpe dugo.
5. Ne trudiju se i ne delaju kak drugi ljudi i ne budu se z drugemi ljudmi kaštigali
6. zato je nje gizdost prevzela, pokriti su z krivicum i nepobožnostjum svojum.
7. ^*Žid. r. 7. Oči njihove stupile su van pred debeločum ter su več dobili nego su mislili. Izišla je kakti iz tušče krivica njihova, povdali su se željam srca njihovoga.
8. Zmišljavali su i govorili hudobnost, krivice su očivesto govorili.
9. Vzdignuli su vusta svoja zvrhu nebes i jezik njihov nikomu ni otprostil.
10. Zato se bude ljudstvo moje sim obrnulo ter bude pri njih vsega obilno našlo.
11. I rekli su: „Kak zna Bog i je li zna Višnji vsa?“
12. Nut sami grešniki i koji vu obilnosti živeju, skup spravili su bogatstvo.
13. Zato sem rekel: „Anda sem zahman opravičil srce moje i ruke moje z nedužnemi vmival?“
14. Ter vendar bil sem bičuvan celi den, z jutrom (začimlje se) pokorenje moje.
15. Ali sem rekel:„Ako tak govoril budem, nut roda sinov tvojeh pogubil sem.“
16. Ja sem sam pri sebi mislil kak bi ja to zezvedel, ali to je bilo meni preteško.
17. Dok nesem vleznul v svetotajstvo Božje i njihov (grešnikov) konec spoznal.

18.^*Žid. zaisto.Ali zaradi prevare nastavil si im zanjke, kada su se vzdignuli, hitil si je dole.

19. Kak brzo su zatreni, najedenkrat su nestali, poginuli su zaradi krivičnosti svoje.
20. Kak senje, kada se gdo prebudi, zgineju, tak budeš ti, Gospone, njihovu namišljenu sreču na nikaj spravil.
21. Srce pako moje je se vu meni vužgalo i bubreki moji jesu nepokojni postali
22. i na nikaj spravljen sem ter nesem znal.
23. Postal sem pred tobum kakti nemo živinče vendar sem se tebe vsigdar držal.
24. Ti si mene za moju desnu ruku držal i po tvojoj volji vodil i prijel si me z dikum.
25. Kaj imam v Nebesih (prez tebe) i kaj sem hotel od tebe na Zemlji (kak tebe)?
26. Telo moje i srce moje jesu ginula, ti, Bože, jesi Bog srca mojega i del moj naveke.
27. Ar nut! Koji se odalečuju, budu poginuli, pogubil si vse koji se tebi zneverili jesu.
28. Za me pako je dobro da se Boga držim i vu Gospona Boga ufanje moje postavljam.

Da vsa dela tvoja med vratmi kčere sionske nazveščam.

Objašnjenje

• *
  Žid. zaisto.

Šoltar

1. na Šalomona

LXXI.

2. Bože, suda tvojega daj kralju, a pravicu tvoju sinu kraljevomu.

Da ljudstvo tvoje po pravici, a vboge tvoje poleg suda sudi.

3. Naj gore mir, a brda pravicu med ljudi doneseju.
4. Sudil bude siromake ljudstva i sinom siromakov pomagal ter lažljivoga ogovorljivca pomiril.

5.^*Žid. I oni se budu tebe bojali doklam itd.I ostal bude doklam bude Sunce i Mesec, od pokolenja do pokolenja.

6. Dole stupil bude kak dežđ na vunu i kakti kaplja kapljujuča na zemlju.
7. Izišla bude v dnevih njegoveh pravica i obilnost mira doklem Meseca nestane.
8. I gospoduval bude od morja do morja i od potoka tja do zadnjeh krajov zemlje.
9. Harapi budu pred njim dole padali, a neprijateli njegovi budu zemlju lizali.
10. Kralji Tarzuša i međimorja budu dare alduvali, kralji Arabije i Sabe budu prikaze donašali,
11. vsi kralji Zemlje budu mu se klanjali, vsi narodi budu mu služili.
12. Kajti oslobodil bude siromaka mogučnoga i vbogoga koj nikakvoga ni imel pomočnika.
13. Smiluval se bude siromaku i potrebnomu ter duše vbogeh bude pomogal.
14. Od krivoga dobitka i krivice iskupil bude duše njihove i^*Žid. I krv njihova bude draga v očih njegoveh. ime njihovo bude preštimano pred njim.
15. I živel bude i davalo mu se bude zlato Arabije i budu mu se vsevdilj klanjali, celi den budu ga blagoslivljali.

16.^*Žid. r. 16. Jedna šaka na najveškeh gorah v zemlju posejane pšenice, bude obilni sad doprinesla, sad njejin bude šumel kak cedri na gori Liban itd. Na najvišešeh gorah bude žitek gusto stal, sad ovoga bude vekši kak na gori Liban i varaščani budu se zelenili kakti trava zemlje.

17. Naj bude blagoslovljeno^*r. 17. Ime njegovo bude naveke. ime njegovo naveke, ime njegovo bude duže kak Sunce ostalo.

I po njem budu vsa pokolenja Zemlje blagoslovljena, vsi narodi budu ga velikodičili.

18. Blagoslovljen budi Gospon Bog Izraelov, koj sam čuda čini!
19. I blagoslovljeno naj bude ime veličanstva njegovoga i vsa zemlja bude se napunila z veličanstvem njegovem! Naj bude! Naj bude!
20. Prestaju pesme Davidove, sina Jeseovoga.

Objašnjenje

• *
  r. 17. Ime njegovo bude naveke.

Šoltar Davidov

1. sinov Jonadaboveh i prveh vlovljenikov

LXX.

Vu te se ufal jesem, Gospone, naj se ne opšanem naveke.

2. Oslobodi me poleg pravice tvoje ter me pomozi.Prigni vuho tvoje k meni ter mi pomagaj.
3. Budi mi Bog branitel i za mesto objačeno, da mi pomagaš. Ar si ti otvrđenje moje i vtekališče moje.
4. Bože moj, istrgni me iz ruke grešnika i iz ruke zapovedi prekršujučega i krivičnoga.
5. Ar ti, Gospone, jesi čakanje moje, Gospone, ti si ufanje moje od mladosti moje.
6. Ti si potpornja moja od vutrebe, vre od vutrobe matere moje jesi ti branitel moj. Od tebe budem vsigdar popeval.
7. Vnogem sem kakti čudo postal i ti si moj jaki pomočnik.
8. Naj se napune z hvalum vusta moja da celi dan spevam diku i zmožnost tvoju.
9. Ne zahiti me ob vremenu starosti i ne zapusti me kada me krepost moja ostavila bude.
10. Ar su govorili neprijateli moji proti meni i stregujuči dušu moju dogovarjali su se skupa:
11. „Bog ga je zapustil, hitite za njim i pograbite ga ar nikoga ni koj bi ga otel.“
12. Bože, ne odaleči se! Bože moj, oglej se na pomoč moju!

13.^*Žid. Neprijateli duše moje imaju itd. Koji me ogovarjaju, naj se opšane i zatreju, koji nesreču moju iščeju, naj se z opšanostjum i sramotum pokriju.

14. Ja se pako vsigdar budem ufal i tebe vsevdilj bolje hvalil.
15. Vusta moja budu pravicu tvoju i pomoči tvoje ves den nazveščala. Premda je ne morem preseči,
16. budem vsamogučnost Gospona premišljaval; Gospone, jedino iz pravičnosti tvoje budem se zmišljaval.
17. Bože, ti si me od mladosti moje vučil i tja do sada obznanuval sem čuda tvoja.
18. O, Bože, ne zapusti me v starosti i opstarenju doklam^*Žid. Da moč tvoju obznanim rodu ovomu i vsem koji došli budu, vsamogučnost tvoju. moč tvoju dojdučem narodom ne nazvestim, (da) vsamogučnost tvoju
19. i pravicu^*Takaj pravicu tvoju, o Bože, tja do nebes kak velika itd. tvoju, o, Bože, tja do nebes (hvalim). Kak velika čuda si ti včinil, Bože, gdo je tebi jednak?
20. Kak velika, vnoga i zločesta dal si mi spoznati traplenja, ali si se (k meni) obrnul i mene oživel i iz prepastih Zemlje jesi me opet nazad ispeljal.
21. Povnožal si veličanstvo tvoje i obrnuvši se obatrivel si mene.
22. Ali i ja hvalil budem na šoltarnici istinu tvoju, Bože sveti Izraela, hvalu ti speval budem na citaru.
23. Vusnica moja i duša moja, koju si otkupil, budu tebi z veseljem hvalu spevala.
24. Ali i jezik moj pripovedal bude pravicu tvoju kada opšanjeni i osramočeni budu oni koji mi zlo činiti iščeju.

Objašnjenje

• *
  Takaj pravicu tvoju, o Bože, tja do nebes kak velika itd.

1. K koncu šoltar Davidov na spomenek da ga je Gospon opčuval

LXIX.

2. O Bože, pazi na pomaganje moje etc ut alibi pag 1.

1. K koncu za one koji premenjeni budu, šoltar Davidov

LXVIII.

2. Pomozi mi, Bože, ar su dotekle vode tja do duše moje.
3. Vgreznul sem v gluboko blato gde ni nikakovoga dna. Došel sem v glublinu morja i viher me je zatopil.
4. Zatrudil sem se kričeč, ohrebavilo je grlo moje, oči moje potemnele su kada čakam.
5. Oneh koji me zahman odurjavaju, je se več povnožalo kak je lasih na glavi moji. Neprijateli moji koji su me krivično preganjali, jesu se objačili, koja nesem pograbil, onda sem splačal.
6. Bože, tebi je znana nespametnost moja i pregreške moje nesu pred tobum skrite.
7. Ne prepusti, Gospone, ti Gospon šeregov, da bi se oni koji se vu te ufaju, zaradi mene osramotili.

Ne prepusti da bi se oni koji te, Bog izraelski, iščeju, nad menum opšanili.

8. Ar zaradi tebe podnašal sem opšanost, (zaradi tebe) pokrila je sramota lice moje.
9. Tuđina postal sem bratom mojem i sinom matere moje postal sem nepoznan.
10. Ar goruča skrb za hižu tvoju je mene jela i pšanenje oponašajučeh tebi je zvrhu mene opalo.
11. I pokril sem dušu moju z postom i to mi je bilo na opšanost.
12. I oblekel sem vuneni žakelj i oni su se iz mene norca delali.
13. Koji su pri sudu sedeli, govorili su proti meni i pri vinu popevali su proti meni.
14. Ja pako molil sem k tebi, Gospone! Vreme je da mi milost iskažeš, Bože! Posluhni me poleg vnožine milosrdnosti tvoje i poleg istinosti pomoči tvoje.
15. Izvleči me iz blata da ne vgreznem, oslobodi me od oneh koji me odurjavaju i od glubokih vod.
16. Naj me vodeni slapi ne vtope niti me glublina naj ne požere i da se lukna jame nad menum ne zapre.
17. Posluhni me, Gospone, ar milosrdnost tvoja je dobrotivna, oglej se na me poleg vnožine smiluvanj tvojeh.
18. Odvrni lica tvojega od sluge tvojega ar se trapim, posluhni me skoro.
19. Približaj se na dušu moju i oslobodi ju, zaradi neprijatelov mojeh brani me.
20. Ti znaš moje opšanenje, moju sramotu i moju sramežljivost.
21. Pred očmi tvojemi jesu vsi koji me trapiju, (od njih) ni drugoga srce moje čakalo kak opšanenje i nevolja. I čekal sem je li bude gdo z menum pomiluvanje imel i nikoga ni bilo, i je li me gdo obatrivel bude, i ni jednoga nesem našel.
22. I dali su mi za hranu moju žuč, a v žeđi moji napajali su me z octom.
23. Naj im bude stol njihov na zanjku i na povračanje i na spačku.
24. Oči njihove naj potemneju da ne vide i hrpta njihovoga ogrbavi za vsigdar.
25. Izlej čez nje srditost tvoju i ljutost srditosti tvoje naj je pograbi.
26. Prebivališče njihovo naj postane pusto i vu šatorih njihoveh naj nigdo ne prebiva.
27. Pokehdob su onoga kojega ti vudril jesi, preganjali i bol ran mojeh povekšavali.
28. Pusti je iz pregreške v pregrešku opadati i naj ne dojdu v pravicu tvoju.
29. Naj se zbrišeju iz knjige živučeh i z pravičnemi naj se ne zapišeju.
30. Ja sem vbogi i mukotrpen, pomoč tvoja, Bože, je me obdržala.
31. Hvalil budem ime Božje z pesmami i velikodičil budem njega hvaleči.
32. To bude Bogu dopadneše kak tele mlado kojemu rožički i parklji rasti začimlju.
33. To naj vide vbogi i naj se vesele: iščite Boga i i duša vaša živela bude.
34. Ar Bog posluhnul je siromake i vuznike ni zahitil.
35. Naj ga hvali Nebo i Zemlja, morje i vsa koja se vu njem giblju.
36. Ar Bog bude opčuval Siona i varaši Jude budu se zidali. I budu stanuvali tam i nje za odvečtvo dobili.
37. I seme slugov njegoveh bude nje ladalo i koji ljubiju ime njegovo, budu vu njem stanuvali.