Arhive: Poglavlja (Page 16 of 30)

K koncu

1. Ne skončaj, Davidu k napisku znamenja

LVII.

2. Ako zaisto pravicu govorite, tak pravo sudete, sini človečanski!
3. Ar vu srcah nepravednosti zdržavate, na Zemlji ruke vaše krivičnosti zbavljaju.
4. Otuđili su se grešniki vre od vutrobe materinske, zabludili vre od narođenja, govorili su lažljiva.
5. Jadovitost^*Žid. r. 5. njihova je spodobna jadovitosti kače i slepovuša gluhoga koj tvrdi vuha svoja.
6. Da ne čuje glas bajavca i čaravca mudroga.
7. Razbil bude Bog zube njihove vu vustah njihoveh i kučnjake oroslanske zdrobil bude Gospon.
8. Pod nikaj prejdu kakti voda mimotekuča, napel je luka svojega doklam oslabe.

9.^*Žid. r. 9. Oni budu kakti puž vsehnuli i kakti negodno dete ne budu sunca videli. Kakti rastaljeni vojsk budu se razišli, opal je zvrhu njih ogenj i nesu videli sunca.

10. Predi nego trnje vaše pesikovina^*To je trnje divjeh rož. postane,^*Bude je srditost (njegova) kakti viher pri zdravem telu raškropila. bude nje kakti žive v srditosti požrl.
11. Veselil se bude pravični kada videl bude fantenje, bude ruke svoje v krvi grešnika vmival.
12. I rekel bude človek: „Ako se zaisto pravični naplača, zaisto sudi Bog na Zemlji.“

Objašnjenje

• *
  Bude je srditost (njegova) kakti viher pri zdravem telu raškropila.

K koncu

1. za ljudstvo koje je daleko od svetoga mesta, Davidu k napisanju znamenja kada su njega Filistejanci v Getu zavjeli. (1Knjig kralj 21,12)
2. Smiluj se meni, o, Gospone, ar potlačil je mene človek, celi dan proti meni vojujuči trapi me.
3. Celi den su me tlačili neprijateli moji ar vnogo vojujučeh je proti meni.

4.^*Žid. Ali kada goder se budem ja bojal, budem se itd. Velikoga dneva budem se bojal ali vu te budem se ufal.

5. Budem Boga zaradi njegove (meni dane) reči hvalil, budem se vu njega ufal, ne budem se bojal kaj goder bi hotel meni človek činiti.
6. Celi dan su preklinjali reči moje, vse misli njihove jesu za zlo meni včiniti.
7. Skup su ostajali ter se skrivali, oni budu na koračaje moje pazili. Kada su na dušu moju čekali.
8. Ti im ne budeš na nikakov način pomagal, budeš v srdi[to]sti ljudstvo zatrl.
9. Bože, tebi sem stališ živlenja mojega očituval, postavil si suze moje pred oči tvoje, kak si obečal.
10. Onda se neprijateli moji budu nazad vrnuli. V kojem goder dnevu budem te nazival, nut, spoznajem da si ti moj Bog.
11. Budem Boga zaradi njegove (meni dane) reči hvaliti, budem Gosponovo govorenje hvalil,^*Vu Žid. ovde se začimlje red 12. ufal sem se vu Boga, ne budem se bojal kaj goder bi hotel meni človek činiti.
12. Zagovore koje sem tebi, o, Bože, činil, budem ispunil, budem tebe hvalil.
13. Ar si ti živlenje moje od smrti i noge moje od padanja oslobodil da se vu svetlosti živučeh Bogu dopadnem.

Objašnjenje

• *
  Vu Žid. ovde se začimlje red 12.

1. K koncu med pesmami Davidovo podvučanje

LIV.

2. Bože, posluhni molitvu moju i ne zavrzi prošnju moju.
3. Pazi na me ter me posluhni. Rastužen sem vu premišljavanju mojem i ves prestrašen.
4. Kada neprijatel na me kriči i grešnik mene stiska.

Pokehdob su na me krivnje navalili i vu srditosti bili su mi neprilični.

5. Srce moje je se vu meni zmutilo i strah smrti je me obišel.
6. Strah i trepetanje nadošla su zvrhu mene i pokrile su me tmice.
7. I rekel sem: „Gdo mi bude dal kreljuti kakti golubu da kam zletim, i onde počinem?“
8. Nut, dalko sem proč odbežal i ostal sem vu puščini.

9.^*Žid. r. 9. ja budem hitel vetru i zlom vremenu oditi. Čakal sem onoga koj bi mene od plahosrčnosti i zla vremena oslobodil.

10. Prekopiti je, Gospone, i razdelji jezike njihove ar sem videl krivicu i zdražbu vu varašu.
11. Zide njegove bude den i noč opstrla zloča, v sredini njegovoj je britkost
12. i krivica. Na vulicah njegoveh nigdar ne prestaje krivični dobiček i^*Hudobe. prevara.
13. Ar da bi me bil neprijatel moj klel, bi bil pretrpel zaisto.

I da bi bil on koj me odurjava, zlo proti meni govoril, bi se bil morebiti pred njim skril.

14. To pak (činiš ti) koj si bil jedne misli z menum, vođa moj i znanec moj.
15. Koj se skupa z menum slatkeh jestvin vžival jesi i skupa smo vu hižu Božju hodili.
16. Naj dojde čez nje nagla smrt i naj živi v pekel prepadneju. Ar v prebivališčih njihoveh je zloča vu sredini med njimi.
17. Ja sem pako k Bogu kričal i Gospon me bude pomagal.
18. Zvečera i za jutra i ob poldan budem (njemu traplenja moja) tužil i nazveščal i bude glas moj posluhnul.
19. Dal bude duši mojoj mir pred onemi koji se k meni približavaju ar ih je vnogo proti meni bilo.
20. Bog me bude posluhnul i Vekivečni bude nje ponizil. Ar se nečeju premeniti niti Boga bojati.

21.^*Žid. 21. (Hudobni) je ruku svoju stegnul čez one koji su z njim mirni (i) je ognjusil svojega zaveza. Stegnul je ruku svoju na povračanje, zasmradili su zavez njegov.

22.^*Žid. r. 22. Vusta njegova jesu glajša kak maslo, v njegovem srcu je boj. Reči njegove jesu glajše kak olje ter vendar su goli meči. Razdeljeni jesu od srditosti lica njegovoga ar njihova (hudobna) srca jesu se k meni približala.

Reči njihove jesu glajše od olja ter vendar su strelice.

23. Hiti skrbi tvoje na Gospona: on te bude zdržaval, on pravičnoga ne bude naveke v traplenju ostavil.
24. Ti pako, Bože, budeš je v zdenec skvarjenja zapeljal. Krvi želni i vkanljivi ljudi ne budu polovice starosti svoje doživeli, ja se pako budem vu te, o, Gospone, ufal.

Objašnjenje

• *
  Žid. r. 22. Vusta njegova jesu glajša kak maslo, v njegovem srcu je boj. Reči njegove jesu glajše kak olje ter vendar su goli meči.

K koncu

1. med pesmami Davidovo podvučanje.
2. Kada bi bili Zifejanci došli i k Saulu rekli: „Je li ni David pri nas skrit? (1Knjig kralj 23,19;26, 1)

LIII

3. Bože, zarad imena tvojega pomagaj meni i vu moči tvojoj sudi mene.
4. Vusliši ti, o, Bože, molitvu moju i posluhni reči vust mojeh.
5. Ar se stranjski proti meni podigli jesu i močni zasedali su živlenju mojemu ter nesu Boga pred oči svoje postavili.
6. Ali nut, Bog pomaga mene i Gospon je čuvar živlenja mojega.
7. Odvrni zlo (od mene) na neprijatele moje i poleg istine tvoje zatri nje.
8. Dobrovoljno alduval budem tebi i ime tvoje hvalil, o, Gospone, ar je dobrostivno,
9. ar si ti mene iz vseh traplenj oslobodil i oko moje je na moje (zatrte) neprijatele gledalo.

K koncu

1. Davidovo podvučanje za mahelet

LII.

Rekel je nespametni v srcu svojem: „Ni Boga“

2. Pokvarjeni jesu i odurni včinjeni jesu vu hudobnostih svojeh, nikoga ni koj bi dobro činil.
3. Bog gleda dole iz Nebes na sine človečanske da bi videl ako je koj razumen i iščuči Boga.
4. Vsi su odstupili i skupa nehasnoviti postali, ni ni jednoga koj bi dobro činil, zevsema nikoga ni.
5. Je li ne budu vsi hudodelniki koji ljudstvo moje kakti zalogaj kruha žeru to spoznali?
6. Boga nesu nazivali, tam su od straha trepetali gde se ni nikaj bojati bilo.

Ar rastepel je Gospon kosti oneh koji se ljudem dopasti hočeju, oni su osramočeni pokehdob je nje Bog zavrgel.

7. Gdo bude Izraelu iz Siona pomoč dal? Kada bude Bog sužanstvu ljudstva svojega konec činil, raduval se bude Jakop i veselil Izrael.

1. K koncu Davidovo podvučanje
2. kada je Doeg Idumejec došel i Saula obznanil: „Došel je David v Akimelekovu hižu.“ (1Knjig kralj 22,9)

LI.

3. Kaj se dičiš z hudobum, ti, koj si v krivici mogučen?^*Žid. prid. milosrdnost Božja cel dan me (pokriva).

4.^*Žid. r. 4. Cel dan misli jezik tvoj na krivicu, hodiš z prevarum okolo kakti oštra britva.

5. Ljubil si bolje zločestoču kak dobrotivnost, govoriš rajši krivicu^*Laž. kak pravicu.
6. Vse reči koje na porušenje služile jesu, jesi ljubil, jezik potmajni!
7. Zato bude tebe Bog naveke skončal, strgne te i istiral iz prebivališča tvojega ter te iskorenil bude zmed živučeh na Zemlji.
8. To budu videli pravični ter se bojali i budu ga osmehavali i rekli:
9. „Nut, ovo je človek koj ni postavil Boga za pomočnika svojega.

Nego se je na svoje veliko bogatstvo zaufal i prevzel vu čalarnosti svojoj.“

10. Ja pako budem kakti rodovita olika vu hiži Božjoj, ja sem se vsigdar i na veke vekov na milosrdnost božansku zaufal.
11. Hvalil te budem naveke kajti si to včinil i čakal budem na ime tvoje ar ono je pred sveci tvojemi dobrotivno.

Objašnjenje

• *
  Laž.

1. K koncu šoltar Davidov.
2. Kada je Natan prorok k njemu došel kada je bil k Betsabeji nuter išel. (2Knjig kralj XII)

L.

3. Smiluj se meni, Bože, poleg velike milosrdnosti tvoje!

I poleg vnožine smiluvanj tvojeh izbriši hudobnost moju!

4. Vse više i više peri mene, Gospone, od hudobnosti moje i od greha mojega očisti mene.
5. Pokehdob krivnju moju ja spoznavam i greh moj proti meni je vsigdar.
6. Tebi samomu zagrešil jesem i zlo sem pred tobum včinil (smiluj se) da se opravičiš vu govorenjih tvojeh i obladaš kada budeš suđen.
7. Ar nut vu krivičnostjah započet jesem i vu pregreških zanosila me je mati moja.
8. Ar nut istinu ljubil jesi, neznane skrovnosti mudrosti tvoje očituval si meni.
9. Poškropi me z ižopom i budem očiščen, operi me i zvrhu snega se obelim.
10. Čujenju mojemu podelji radost i veselje i obraduju se (moji) kotrigi rastuženi.
11. Odvrni obraz tvoj od grehov mojeh i vse hudobe moje izbriši.
12. Srce čisto stvori vu meni, Bože, i duha pravednoga ponovi vu nuternjih mojeh.
13. Ne othiti me od lica tvojega i Duha tvoga svetoga ne odnesi od mene.
14. Podelji mi veselje zveličenja tvojega i z Duhom poglavitem objači me.
15. Vučil budem krivične pute tvoje i nepobožni se k tebi obrneju.
16. Oslobodi me od krvnoga duga, Bože! Bog zveličenja mojega i jezik moj veselo nazveščal bude pravicu tvoju.
17. Gospone, vusnice moje otpri i vusta moja glasila budu hvalu tvoju.
18. Pokehdob da bi bil hotel aldova, dal bi ti ga zaisto. Ognjoaldovi tebi se ne dopadaju.
19. Aldov Bogu duh skrušen, srce skrušeno i poniženo, Bože, ne zavržeš.
20. Milostivno včini, Gospone, poleg dobre volje tvoje (gori) Sion da se podigneju zidi Jeruzalema.
21. Onda prijemal budeš aldov pravičnosti, daruvanja i ognjoprikaze. Onda metali budu na oltar tvoj teliče.

1. Šoltar Asafov

XLIX.

Bog, Gospon bogov govoril je i zemlju (pred se) pozval  od sunčenoga ishoda tja do zahoda.

2. Iz Siona ishađa svetlost lepote njegove.
3. Bog, naš Bog očivesto dojde i ne bude mučal. Pred njim se ogenj zažgal bude, a okolo njega silni viher vstal.
4. On bude Nebo dole i Zemlju k sebi pozval kada bude ljudstvo svoje sudil.
5. Zberete njemu skup svece njegove koji su z njim zaveza vu alduvanju naredili.
6. I Nebesa budu pravicu njegovu nazveščala ar Bog je sudec.
7. „Posluhni, ljudstvo moje, i govoril budem! Posluhni, Izrael, i posvedočil budem tebi: Ja sem Bog, tvoj Bog!
8. Zaradi aldovov tvojeh ne budem te kaštigal ar tvoji ognjoaldovi vsigdar su pred menum.
9. Ne budem jemal teličev iz hiže tvoje niti kozlov izmed čred tvojeh.
10. Ar moje jesu vse zveri po lozah, vsa marha po gorah i voli.
11. Ja znam za vse ptice nebeske i vsa poljska lepota je v moji oblasti.
12. Ako budem lačen, ne budem tebi povedal ar moj je ves svet i vse kaj je vu njem.
13. Je li budem ja govedsko meso jel? Ali kozlov krv pil?
14. Zakoli Bogu aldov zahvalni i Višnjemu spuni zagovore tvoje.
15. Zazovi me vu vremenu traplenja, oslobodim te i budeš me hvalil.“
16. K grešniku pako je Bog rekel: „Zakaj nazveščaš pravice moje i jemlješ zavez moj v vusta tvoja?
17. Ti pako odurjavaš podvučanje i zamečeš reči moje.
18. Ako si videl tata, tekel si s njim i k lotrišem jesi se pridružil.
19. Vusta tvoja bila su puna zločestoče i jezik tvoj koval je prevare.
20. Sedeči govoril si proti bratu tvojemu i sinu matere tvoje nastavljal si spačke.
21. To si ti včinil, a ja sem mučal.

Mislil si krivo da tebi spodoben postal budem, ja te kaštigal budem i vsa pred lice tvoje postavil.

22. Razmite ova, koji se z Boga pozabljujete! Da vas ne pograbi kada i ne bude nikoga koj bi vas otel.
23. Po zahvalnem aldovu budem poštuvan i ovo je put na kojem budem njemu zveličenje Božje pokazal.“

1. K koncu Koreovem sinom šoltar

XLVIII.

2. Čujte ova vsi narodi, z vuhi posluhnite vsi koji na svetu prebivate.
3. Vsi stanovniki Zemlje i sini človečanski, skupa zajedno bogatuš i siromak.
4. Vusta moja budu mudrost govorila i po premišljavanju bude srce moje od razumnosti (reklo).
5. Vuho moje budem k pripovesti nagnul, budem na šoltarnici skrivne istine popeval.
6. Zakaj bi se ja v zlem dnevu bojal? Nepravednost zadržavanja mojega bude okolo mene.
7. Koji se na svoju moč zanašaju ter se z svojem velikem bogatstvom hvaliju (onem povedam).
8. Brat ne otkupi, bude li človek otkupil? On ne bude Boga vmilostivil.
9. ^*Žid. Cena otkuplenja duše njegove je prevelika da bi večno počivala i naveke živela. Takaj cene otkuplenja duše njegove ne bude brojil ako se naveke trudil bude
10. ter naveke živel.
11. On si pogublenja ne bude domišljaval kada bude mudre vumreti videl, nespametni i norci skupa budu konec vzeli. I bogatstvo svoje stranjskem ostavili.
12. I grobi njihovi budu njihove vekivečne hiže. Prebivališča pako njihova pojdu od pokolenja do pokolenja, ostavili su imena svoja v zemljah svojeh.
13. Kada je človek v preštimanju bil,^*Žid. vu njem ni ostal. ni razmel, živel je kakti nerazumno marše i k njemu je postal spodoben.

14.^*Žid. Ovo zadržavanje njihovo je jedna nerazumnost koju sami čutiju ter vendar se drugi za njimi poleg navukih njihoveh radi zadrže. Premda ov put njihov je njim na spačku, vendar se z njim potlam hvalili budu.

15. Kakti ovce budu v peklu ležali, smrt je bude glodala. I pravični budu rano zvrhu njih gospoduvali i pomoč njihova bude, pokehdob je čast njihova minula, v peklu poginula.
16. Dušu pako moju bude od oblasti peklenske oslobodil kada mene prijel bude.
17. Ne boj se kada človek bogat postane i kada se dika hiže njegove povekšava.
18. Ar kada vumre, ne bude zevsema nikaj z sobum vzel, takaj dika njegova ne pojde dole z njim.
19. Ar on se bude v živlenju svojem za srečnoga držal,^*Žid. Ljudi ga hvalili budu da si je dobro dišati pustil. on bude tebe hvalil kada budeš njemu dobro činil.
20. Pojde tja za pokolenjem ocev svojeh i naveke ne bude svetlosti videl.

21.^*To je: kada je človek v časti bil, ni si nju k srcu vzel, živel je itd. Človek kada je v časti bil, ni razmel, živel je kakti nerazumno živinče i k njemu spodoben postal je.

Objašnjenje

• *
  To je: kada je človek v časti bil, ni si nju k srcu vzel, živel je itd.

1. Šoltar koj se na drugi dan tjedna od sinov Koreovih popeval

XLVII.

2. Velik je Gospon i vse hvale vreden v varašu Boga našega, na njegovoj sveti gori.
3. Vugodno namestenje gore Sion razveseluje celu zemlju, na polnočni strani je varaš velikoga kralja.
4. Bog bude v hižah njegoveh spoznavan kad ga branil bude.
5. Ar nut kralji Zemlje su se zebrali ter su se skupa zjedinili.
6. Kada su videli, osupnuli su se, zburkali i prestrašili.
7. Trepetanje je nje pograbilo i boli kakti rodeče.
8. Z žestokem vihrom budeš ladje^*To je: na velikem morju. Tarziša razbil.
9. Kak goder smo čuli, tak smo videli vu varašu Gospona šeregov, vu varašu Boga našega, Bog ga je naveke vtvrdil.
10. Prijeli smo, Bože, milosrdnost tvoju v sredini cirkve tvoje.
11. Kak goder ime tvoje, o, Bože, tak se takaj hvala tvoja širi tja do kraja zemlje, desnica tvoja je puna pravice.
12. Gora Sion naj se veseli i kčere Jude naj se zbog sudov tvojeh, Gospone, raduju!
13. Obidite Siona, obrnite njega, prebrojte kule njegove!
14. Položete srca vaša vu tvrđave njegove i razdeljite hiže njegove da budete prihodnomu rodu pripovedati mogli
15. da ov Bog je naveke i na veke vekov naš Bog, on sam bude zvrhu nas vekoma kraljuval.

Objašnjenje

• *
  To je: na velikem morju.