Arhive: Poglavlja (Page 17 of 30)

1. K koncu za sine Koreove šoltar

XLVI.

2. Vsi puki pleskajte z rukami, huškajte Bogu z veselem glasom.
3. Ar višnji Gospon je strašen, on je kralj veliki čez ves svet.
4. Podložil je nam narode i nevernike je nogam našem (podvrgel).

5.^*Žid. r. 5. On je nas odebral koj je odvečtvo naše, koj čini diku Jakopa kojega ljubi. On je nas, lepo pokolenje Jakopa kojega ljubi, za odvečtvo svoje odebral.

6. Zastupil je Bog med veselem kričom i Gospon vu glasu trublje.
7. Spevajte Bogu našemu, spevajte! Spevajte kralju našemu, spevajte!
8. Ar Bog je kralj vse zemlje, spevajte pametno.
9. Bog bude kraljuval zvrhu narodov, Bog sedi na svojoj sveti stolici.

10. Poglavari pukov zebrali su se k Abrahamovomu Bogu ar^*Žid. Bogi zemeljski služiju njemu ar on je kruto izvišen. močni bogi Zemlje jesu kruto podignjeni.

Objašnjenje

• *
  Žid. Bogi zemeljski služiju njemu ar on je kruto izvišen.

1. K koncu sinem Koreovem za skrovnosti šoltar

XLV.

2. Bog je vtekališče ut alibi sub pag 7.

1. K koncu za one koji premenjeni budeju, sinom Koreovem na podvučanje, pesem za dragoga

XLIV.

2. Izrinulo je srce moje reč dobru, povem dela moja kralju.

Jezik moj je kakti pero hitroga pisara.

3. Ti si najlepši zmed sinov človečanskeh, razlejala se je dragota vu vusnicah tvojeh zato blagoslovil te je Bog naveke.
4. Pripaši meč tvoj k bokom tvojem, najmogučneši!
5. (Pokaži se) v tvojoj snagi i lepoti, hodi srečno^*Žid. prid. v lepoti tvojoj. i kraljuj

zaradi istine, krotkoče i pravice^*i desnica tvoja bude tebe strašne reči vučila. i desnica tvoja bude tebe čudno vodila.

6. Tvoje oštre strelice budu predrle srca neprijatelov kraljeveh, puki budu pred tobum doli padali.
7. Stolica tvoja, o, Bože, je od veka do veka, kraljevska palica tvoja je palica pravice.
8. Ljubil si pravicu i odurjaval krivicu zato te je Bog z oljem veselja zvrhu tovarušev tvojeh pomazal.
9. Po mirti, aloje i kasiji diše tvoje iz hramb slonokosneh (donešene) odeve z kojemi tebe razveselile jesu
10. kčere kraljevske v časti tvojoj. Z desnoga tvojega stoji kraljica odevena z zlatum i pisanum opravum.
11. Posluhni kčer i viđ i nagni vuho tvoje i pozabi na ljudstvo tvoje i na hižu oca tvojega.
12. I kralj bude nad lepotum tvojum dopadnost imel ar on je Gospon Bog tvoj i vklanjali se^*Žid. i njemu se budeš vklanjal. budu njemu.
13. I kčere od Tiruša budu z darmi došle, vsi bogatuši ljudstva budu tebe prosili.
14. Vsa dika kčere kraljevske je znutra, zvana je ona z zlatum opravum oblečena.
15. V pisanoj opravi bude k kralju peljana, za njum budu device i susedice k tebi dopeljane.
16. Budu med veseljem i radostjum dopeljane i budu se zapeljale v prebivališče kraljevsko.
17. Namesto ocev tvojeh rodili su ti se sini, budeš je za poglavare čez vsu zemlju postavil.
18. Od pokolenja do pokolenja budu se iz imena tvojega^*Žid. Budem spomenek imena tvojega od pokolenja do pokolenja opčuval. spominali.
19. Zato budu tebe puki vsigdar i na veke vekov hvalili.

Objašnjenje

• *
  Žid. Budem spomenek imena tvojega od pokolenja do pokolenja opčuval.

1. Šoltar Davidov

XLII.

Sudi me, o, Bože, i rasudi pravdu moju od nesvetoga puka, od človeka krivičnoga i zapeljivoga oslobodi me!

2. Ar ti jesi, o, Bože, moč moja; zakaj si mene zavrgel i zakaj žalosten okolo hodim

gda me trapi neprijatel?

3. Pošlji svetlost tvoju i istinu tvoju da me vodila i dopeljala budu na tvoju svetu goru i v tvoj šator.
4. I budem pristupil k oltaru Božjemu, pred Boga koj moju (novu) mladost razveseluje.

Tebe, o, Bože, Bog moj, hvalil budem na citaru.

5. Zakaj si žalosna, dušo moja? Zakaj me mučiš?

Zaufaj se na Boga ar ga jošče hvalil budem, on je pomoč obličaja mojega i moj Bog.

K koncu

1. za podvučanje sinov Koreoveh

XLI.

2. Kak goder jelen želi k mrzli vodi, tak želi k tebi duša moja, Bože!
3. Duša moja žeđa za jakem živem Bogom, kada budem došel i pokazal se pred licem Božjem?
4. Bile su mi suze moje hrana dan i noč, kad mi se vsaki dan je govorilo: „Gde je tvoj Bog?“
5. Srce moje vu meni se izleva kada se na to zmišljavam da sem do mesta čudopunoga šatora, pače tja do hiže Božje prehađal, z glasom raduvanja i hvalenja,^*Žid. z vnožinum koja svetke opslužava. z glasom gostečega se.
6. Zakaj si turobna, dušo moja? I zakaj me mutiš? Zaufaj se na Boga ar ga ja jošče hvalil budem,^*Zaradi pomoči koju meni po pogledu svojem iskazal. on je pomoč obličaja mojega.

7.^*Moj Bog! Duša moja! I moj Bog. Zopačena je duša moja proti meni samomu. Zato se budem v zemlji okolo Jordana i na mali gori Hermonim iz tebe spominjal.

8. Prepast jedna drugu naziva vu glasu slapov tvojeh. Vsi visoki tvoji vali i talasi prešli su prek mene.
9. Po dnevu je Gospon milosrdnosti svojoj zapovedal (da k meni dojde), a po noči budem ja njemu hvalu speval. Bude molil Boga živlenja mojega.
10. Rekel budem k Bogu: „Ti si moj branitel, zakaj si na me pozabil? I zakaj žalosten okolo hodim kada me trapi neprijatel?“
11. Kada se moč moja odnimlje, spočitavali su mi neprijateli moji koji me trapiju kada vsaki dan k meni veliju: „Gde je tvoj Bog?“
12. Zakaj si žalosna, dušo moja? I zakaj me mučiš?

Zaufaj se na Boga kajti ga jošče hvalil budem. On je pomoč obličaja mojega i Bog moj.

Objašnjenje

• *
  Moj Bog! Duša moja!

1. K koncu šoltar istomu Davidu

XL.

2. Blažen koj se za vbogoga i siromaka razme, vu zlem dnevu bude ga Gospon oslobodil.
3. Gospon naj obdrži njega i požive njega i blaženoga včini na zemlji i ne preda njega na volju neprijatelov njegoveh!
4. Naj mu pomore Gospon na postelji boli njegove, vu betegu njegovem pretresal si sam vsu postelju njegovu.
5. Ja sem rekel: „Gospone, smiluj se meni! Ozdravi dušu moju kajti sem proti tebi grešil.“
6. Neprijateli moji zlo su od mene govorili (rekuči): „Kada bude vumrl, kada bude ime njegovo poginulo?“
7. I ako je gdo mene ogledavati došel, je^*Žid. laž. niščetna govoril, v srcu njegovem je se hudobnost skup zbirala. Kada je van izišel, govoril je to isto.
8. Vsi neprijateli moji prišeptavali su si med sobum proti meni, zlo su proti meni mislili.
9. Reč krivičnu jesu proti meni dokončali: „Kaj ne on koj spi, ne bude se več vstal?“
10. Ar človek z kojem sem v miru živel, na kojega sem se zanašal, koj je moj kruh jel, je proti meni pete svoje prevzetno zdignul.
11. Ti pako, o, Gospone, smiluj se meni ter me opet obudi i ja im budem povrnul!
12. Iz toga budem spoznal da dopadnost nad menum imaš kajti se neprijatel moj ne bude nad menum veselil.
13. Mene pako opčuval si zaradi nedužnosti i vtvrdil si me za naveke pred licem tvojem.
14. Blagoslovljen budi, Gospon Bog izraelski, od veka i tja do veka! Naj bude, naj bude!

Objašnjenje

• *
  Žid. laž.

1. K koncu šoltar samomu Davidu

 XXXIX.

2. Želno sem na Gospona čekal i on se je k meni nagnul.
3. I posluhnul je prošnju moju^*Vu Žid. začimlje r. 3. ter me je iz mlake nevolj i smrdljivoga blata izvlekel.

Postavil je noge moje zvrhu pečine i ravnal koračaje moje.

4. Postavil je vu vusta moja popevku novu, pesem za Boga mojega.

To budu vnogi videli i bojali se i ufali se vu Gospona.

5. Blaženi človek koj ufanje svoje vu ime Gosponovo postavlja i ne se ogledal na niščetnosti i bedastoče lažljive.
6. O, Gospone, Bog moj, ti si čuda tvoja povnožal^*Žid. i tvoje (dobrotivne) misli proti nam ne more pred tobum nijeden po redu povedati. i nikoga ni koj bi bil tebi v tvojeh (dobrotivneh) mislih jednak! Nazveščal sem i povedal ali povnožala su se prez broja.
7. Krvoločne aldove i dare nesi hotel, vuha pako jesi meni pripravil. Ognjoaldov i aldov za greh nesi potrebuval.
8. Onda sem rekel: „Nut, idem! Na zglavju Knjige (S. pisma) stoji od mene pisano.
9. Da bi ja volju tvoju ispunil, Bože moj, to ja hoču i ja imam zapoved tvoju v sredini srca mojega.“
10. Pravicu tvoju jesem ja vu velikem zboru nazveščal, nut, ne budem vustam mojem branil, Gospone, ti znaš!
11. Nesem skrival pravice tvoje v srcu mojem, istinu tvoju i pomoč tvoju očituval sem. Milosrdnost tvoju i istinu tvoju nesem skrival vu spravišču velikem.
12. Ti pako, o, Gospone, ne odalečuj od mene pomiluvanja tvojega, milosrdnost tvoja i istina tvoja vsigdar su me branila!
13. Ar su me opstrla zla kojeh ni broja, stignule su me hudobnosti moje i nesem je mogel pregledati. Povnožala su se više broja lasov glave moje i srce moje je me ostavilo.
14. Pusti si dopasti, o, Gospone, da me oslobodiš, gledaj da mi pomoreš!
15. Naj se osramotiju i opšaniju vsi koji dušu moju iščeju da ju odnesu! Naj nazad odstupe i naj se sramuju koji mi zla hočeju!
16. Naj se sproti o[p]šaniju koji mi vele: „Vrlo dobro, vrlo dobro.“
17. Vsi koji tebe iščeju, naj se obraduju i vu tebi ovesele i koji pomoč tvoju iščeju, naj vsigdar vele: „Naj se velikodiči Gospon!“
18. Ja pako jesem vbogi i siromak (ali) Gospon skrbise za me.

Pomočnik moj i branitel^*Žid. Otkupitel. moj jesi ti, Bože moj, ne zakesni!

Objašnjenje

• *
  Žid. Otkupitel.

1. K koncu istomu Iditunu Davidova pesem

XXXVIII.

2. Rekel sem: „Držal se budem putov mojeh da ne zagrešim z jezikom mojem. Postavil sem na vusta moja stražu doklam grešnik proti meni stoji.“
3. Zanemel sem ter v poniznosti mojoj takaj to dobro zamučal sem i bol moja je se ponovila.
4. Razgrelo se je vu meni srce moje i vu premišljavanju mojem vužgal se je ogenj.
5. Ja sem z jezikom mojem rekel:^*Žid. ovde se počimlje r. 5. „Daj mi, o, Gospone, znati konec moj

i kulik je broj dnevov mojeh da znam kaj mi menjka!“

6. Nut, ti si dnevom mojem malu meru^*Jeden dlan dugu meru. odlučil i živlenje moje je kakti nikaj pred tobum.

Zaisto, vsi živuči ljudi jesu lestor čalarnost.

7. Ali vendar človek prejde kakti senca i zahman je nepokojen.

On skup spravlja kinče i ne zna komu ih bude skup spravil.

8.^*Žid. r. 8. Kaj anda ja sada čekam, o, Gospone? Ti si ufanje moje. I sada, na kaj ja čekam? Je li ne na Gospona? I živlenje moje je pri tebi!

9.^*Žid. Oslobodi me od vseh grehov mojeh i ne daj me norcom na opšanenje. Oslobodi me od vseh turobnostih mojeh, ti si mene bedakom na opšanost dal!

10. Zanemel sem i nesem otprl vustih mojeh kajti si ti to včinil.
11. Odvrni od mene kaštige tvoje!
12. Odnemogel sem pod močnum rukum tvojum koja me kaštiguje, zaradi hudobnostih kaštiguval jesi človeka.

^*Žid. I kaj najbolšega ima, vsehne kakti črv. Zaisto vsi ljudi jesu nečemurni.I činiš da se on posuši kakti pavuk: zaisto vsi ljudi su zahman nepokojni!

13.^*r. 13. Gospone, vusliši molitvu moju, poslušaj krič moj, nigdar ne muči k suzam mojem itd. Gospone, vusliši molitvu moju i prošnju moju, poslušaj suze moje!

Naj mučati ar sem prihodnik i putnik pri tebi kak vsi oci moji.

14. Otpusti me da si odehnem nekuliko predi nego odidem ter me več ne bude.

Objašnjenje

• *
  r. 13. Gospone, vusliši molitvu moju, poslušaj krič moj, nigdar ne muči k suzam mojem itd.

1. Šoltar Davidov, na spomenek sobote

XXXVII.

2. Gospone, vu ljutosti tvojoj ne karaj mene niti vu srditosti tvojoj kaštiguj mene!
3. Kajti su se strelice tvoje zabole vu me i ruka tvoja je teška nad menum.
4. Neje zdravja vu telu mojem zaradi srditosti tvoje, neje pokoja kostjam mojem zaradi grehov mojeh. 5. Ar hudbe moje jesu preko glave moje zrasle ter me dole tlačiju kakti teško breme.
5. Rane moje jesu zegnjile i smrdeti počele zaradi nepametnosti moje.
6. Nevoljen sem postal i ves sem skup zlezel, ves dan sem rastužen okolo hodil.
7. Ar su boki moji napunjeni z opšanostmi i neje zdravja na telu mojem.
8. Optršen sem i skrušen preveč, narekuval sem od tuge srca mojega,
9. Pred tobum, o, Gospone, jesu vse želje moje i tuga moja ni pred tobum zakrita.
10. Srce moje je zburkano, ostavila me je moč moja i bistroča očih mojeh i ona ni z menum.
11. Prijateli i susedi moji^*Žid. Prijateli moji i susedi proti mojem stoje. proti meni pribižavajuči se stoje.

I koji su poleg mene bili, dalko su stali.

13. I oni koji mene vmoriti iščeju, silu^*Žid. zanjke nastavljaju. delaju.

I koji meni zlo činiti mislili su, govorili su niščetnosti^*Žid. hudobnosti. i himbenosti ves dan izmišljavali jesu.

14. Ja pako kakti gluh nesem poslušal i kakti nemi neotprvši vusta svoja.
15. I postal sem kakti človek koj ne čuje i koj vu vustah svojeh odgovora nema.
16. Kajti sem se vu te, Gospone, ufal, ti posluhneš mene, Gospon, Bog moj!
17. Kajti sem rekel: „Ne raduvali se nad menum nigdar neprijateli moji i kada se skližeju noge moje, nad menumse hrustili jesu.“
18. Pokehdob ja na trplenja pripraven jesem i bol moja je vsigdar pred očmi mojemi.
19. Pohekdob hudobnost moju očituval budem i na grehe moje mislil.
20. Neprijateli pako moji (dobro) živeju ter su jakši kak ja i oni koji me krivično odurjavaju povnožaju se (vsaki dan).
21. Koji zla za dobra vračaju, ogovarjali su^*Žid. meni se suprotstavljaju kajti sem itd. mene kajti sem se dobra držal.
22. Ne ostavi me, Gospone, Bože moj, ne odstupi od mene!
23. Hiti na pomaganje moje, Gospone, Bože zveličenja mojega!

Objašnjenje

• *
  Žid. meni se suprotstavljaju kajti sem itd.